Alergije in uradna medicina

15. 02. 2013
0 Komentarjev

Alergija je izpeljanka iz grških besed ‘allos’, ki pomeni drugačen, in besede ‘ergon’, ki pomeni delo. Prevedli bi jo lahko torej kot drugačno dejanje oziroma drugačno delo. Gledano s strokovnega, medicinskega vidika pa je alergija preobčutljivostna reakcija na telesu tuje snovi oziroma dražila, ki jih imenujemo alergeni.

O alergijah sem se pogovarjala s priznano alergologinjo, prof. dr. Emo Mušič, dr. med, iz Alergološke in pulmološke ambulante Bolnišnice Golnik v Ljubljani.

Kaj je in kaj vse zajema in pokriva veda alergologija?
Alergologija je medicinska veda, ki obravnava teorijo o alergijskih procesih v telesu, klinično sliko in simptome alergijskih bolezni, njihovo diagnostiko in zdravljenje. Pomembno področje alergologije je prepoznava vzrokov alergij, to je alergenov.

Za kaj pravzaprav gre pri alergiji? Kakšni so odzivi telesa pri posamezni alergiji? Kakšne so težave?
Alergija je pretirana reakcija – vzburjenje imunskega sistema, ki nastane ob vstopu alergena v telo ali ob stiku z njim. Imunsko odzivne celice so prepoznavale alergen že predhodno in se aktivirale – senzibilizirale v upor proti njem ob ponovnem srečanju. Senzibilizacija proti alergenu je možna s tvorbo specifičnih protiteles razreda imunoglobulinov E (sIgE) ali s specifično vzburljivostjo limfocitov proti alergenu. Govorimo o tekočinskem-humoralnem mehanizmu s protitelesi in o celičnem mehanizmu alergije, slednji poteka manj burno, počasneje.

Poznamo pa vsaj štiri vrste alergijskega odzivanja. Prvi tip smo pravkar opisali, omogočajo ga protitelesa IgE in nastopi zelo hitro po srečanju z alergenom, morda že v nekaj minutah ali vsaj v eni uri. Na ta način poteka alergija pri 90 odstotkih vseh alergij. Drugi tip alergijske reakcije je redek pojav, imenuje se citotoksična alergija. Neki alergen je deloval proti površinam določenih celic, tako da le-te razpadejo.

Zelo burno se to zgodi npr. z rdečimi krvničkami, pri čemer se razvijeta anemija in zlatenica. Krivec za to so tuje beljakovine, tuja kri, nekatera zdravila. Tretji tip alergije, imenovan tudi alergija z imunskimi skupki (kompleksi), nastane s sodelovanjem protiteles razreda IgG kot posebne oblike senzibilizacije proti določenim alergenom iz okolja.

Po stiku z alergenom nastanejo imunski skupki alergena in specifičnega IgG, v katere se vežejo še nekatere imunsko aktivne snovi in na mestu navzočih imunskih skupkov se razvije vnetje z bolezenskimi znaki. Proces od vstopa alergena do bolezni traja 6 do 12 ur in tudi več. Pri bolniku se lahko pojavijo težave šele drugi dan po delu z neko snovjo.

Četrti tip alergije omogočajo izključno senzibilizirane celice, limfociti, zato ga imenujemo celični imunski odziv. S specifičnim alergenom vzburjeni limfociti izločajo snovi, ki privabljajo vnetne celice, in razvije se alergijsko vnetje.

Proces take alergije se pokaže šele 2 do 3 dni po delovanju alergena, zato govorimo o poznem tipu alergije. Primer take alergije je kontaktni alergijski ekcem.

V klinični praksi je najpogostejši mehanizem alergije prvega tipa s protitelesi, ki v nekaj minutah ali v eni uri po vstopu alergenov v telo omogočijo vezavo alergena nase, posledica pa je masivno sproščanje histamina iz celičja, zlasti mastocitov in bazofilnih levkocitov v okolico. Simptome te takojšnje alergije povzroča sproščeni histamin.

Kaj pa je pravzaprav histamin?
Ko se naše telo znova sreča z istim alergenom, nastane v tkivih, kjer nanj čakajo protitelesa IgE, burna reakcija, v kateri se izredno hitro sproščajo velike količine histamina in drugih aminov, ki povzročijo srbenje, pordelost, pospešen srčni utrip, kihanje, solzenje, otekanja, lahko drisko, bruhanje, dušenje, omotičnost, včasih celo bolečine v sklepih. To so histaminski učinki.

Veliko histamina vsebujejo čokolada, vino in pivo, siri, kislo zelje, fermentirani sojini izdelki, banane, jajčevci. Če zaužijemo večjo količino takega hranila, telo ne more razgraditi toliko vnešenega histamina in pojavi se histaminska intoleranca tudi pri osebi brez dokazljive alergije.Učinek histamina se dogaja v vsem orgamizmu, čeprav se alergijska bolezen kaže le v določenem organu, koži, sluznici.

Kako si lahko učinkovito pomagamo sami?
Osnova preprečevanja alergije je izogibanje alergenom v vdihanem zraku, hrani, kozmetiki, pri pikih žuželk, v zdravilih, kontaktni kozmetiki, oblačilih, pri poklicnem delu. Predpogoj uspešnega izogibanja je pravilno ugotovljen vzročni alergen, torej prava alergološka diagnoza.

Pogosto ciljamo s svojimi prizadevanji v napačno smer, ob jasni diagnozi pa ublažimo pojave z zdravili, ki zavirajo delovanje histamina in jih jemljemo po zdravnikovem priporočilu. Zdravnik lahko predpiše tudi zdravila v pršilih in kapljicah za sluznice ter v mazilih za kožo. Svetuje ustrezno prehrano, odsvetuje določene poklice. Zdravnik vselej upošteva tudi nedopustno kombiniranje določenih zdravil in presoja zmotne ukrepe zaradi neodkritega pravega alergena ali druge snovi. Svetuje preventivo alergij v stanovanjih.

Obstajajo torej različne reakcije na alergije. Katera alergija je najbolj nevarna in kako hitro moramo poiskati medicinsko pomoč?
Anafilaksija je sistemska, akutna in smrtno nevarna preobčutljivostna reakcija, ki nastane zaradi obilnega sproščanja histamina iz aktiviranih mastocitov in bazofilcev po stiku z zdravilom. Medicinska pomoč mora biti takojšnja. Histamin poveča propustnost kapilar, povzroči edem sluznic in krčenje gladkih mišic in posledične klinične simptome. Šokovni organi so tisti, ki vsebujejo največ mastocitov: koža, dihala, prebavila, srce in ožilje.

Simptomi so odvisni tudi od količine in načina vstopa alergena v telo. Pri nekaterih bolnikih se 8 do 24 ur po izpostavitvi pojavi ponovni (po navadi blažji) zagon anafilaksije, zato je bolnike s hudo obliko kljub uspehu zdravljenja in normalizaciji klinične slike smiselno sprejeti v bolnišnico in opazovati vsaj 24 ur.

Simptomi zaradi histamina se začnejo pojavljati nekaj minut po izpostavitvi alergenu, najbolj so izraženi po 30 do 60 minutah in trajajo nekaj ur. Ponavadi bolnik čuti grozo, začnejo ga srbeti dlani in podplati ter za ušesi.

Vzroki anafilaksije so: strup kožekrilcev (čebel, os, sršenov), hrana (arašidi, lešniki, morski sadeži, ajda, ribe, jajca, mleko, sveže sadje, zelenjava), zdravila (penicilin, cefalosporini, kinoloni, mišični relaksanti), lateks, specifična imunoterapija in alergološki testi, hormoni, encimi, cepiva (toksoid tetanusa, cepiva, ki vsebujejo jajčni beljak).

Kaj vse lahko storimo starši, da bi naši najmlajši imeli čim manj alergij? Že med nosečnostjo in tudi pozneje?
Mlada družina naj si uredi bivalno okolje in opremo stanovanja tako, da ne bo pogojev za izvore alergenov. Nosečnica in mladi starši naj ne kadijo, torej naj v čakanju na rojstvo prenehajo s to škodljivostjo za vse življenje. Nosečnica naj uživa hrano, ki ne vsebuje alergenov, kot so: arašidi, soja, lešniki, orehi, mandlji, školjke, semena, zelena, rukola, hren, gorčica, morske ribe, rakci.

Alergijo na mleko, moko in jajca se trudimo pri načrtovanju rojstev upoštevati in izločiti kritični alergen. V primerih znanih alergikov v sorodstvu pred zanositvijo svetujemo posvet z alergologom. Postelja naj bo preoblečena s tekstilom, ki ne prepušča pršic. Osebe z alergijskim rinitisom in astmo naj bodo pod nadzorom alergologa. Novorojenca ni treba zasuti z igračami iz alergenega materiala in mamica naj čim dlje doji.

Slišala sem, da obstajajo tudi testiranja, s katerimi se da ugotoviti, na kaj vse smo alergični. Kje lahko opravimo tak test? Ga priporočate?
Kožni alergološki testi so osnova v diagnostiki alergij in jih priporočamo opraviti pri kliničnem specialistu alergologije. Družinski zdravniki vedo, kam napotiti na take teste. Vrednotenje testnega odziva je zelo odgovorno, saj ne pomeni vsak pozitiven test alergijske bolezni in tudi vsak negativen test je ne negira. Po bolnikovi izpovedi težav in kožnem testu odkrivamo tudi širše senzibilizacije in navzkrižne alergije, ki so kar zapleteno področje.

Vedno pogostejša je alergija na cvetni prah. Nanj sem alergična tudi jaz. In da, zelo je nadležno. Ali mogoče obstaja kakšna dobra preventiva?
Pomembno je, kateri cvetni prah je kritičen, ali so to pelodi trav, dreves in grmovnic ali plevelov. Poznati moramo botanične povezave rastlin in spet smo pri navzkrižnostih. Tako imajo alergiki iz osrednje Slovenije v kožnem testu neredko pozitiven odziv na pelod oljke. Ali ima to klinični pomen? Seveda ga ima, saj je del molekule peloda oljke enake zgradbe, kot jo ima pelod jesena, forzicije, kaline in španskega bezga. Izogibajmo se torej kritičnim alergenom in tudi o tem se posvetujmo z alergologom.

Ne spuščajmo v stanovanje alergenov polnega zraka v sončnem in vetrovnem vremenu. Pelodi niso navzoči le spomladi, ampak tudi poleti in jeseni, vse več je pri nas ambrozije. V jeseni za alergijskim nahodom in aktivnejšo astmo trpijo alergični na pršice in plesni.

Življenjski slog nam narekuje sedenje v zaprtih prostorih ter sodobno oziroma hitro prehranjevanje. Kaj torej lahko storimo sami? Čim več se gibajmo na svežem zraku, bodimo športno aktivni, uživajmo svežo, nepredelano hrano, izogibajmo se stresu in ne kadimo. V primeru alergij pa sicer velja dokaj preprosto pravilo – bolje preprečevati kot zdraviti. Kar pomeni, da z izogibanjem alergenom preprečimo alergijsko reakcijo.

Piše: Neža Božnar