Brezmejnost glasbe

14. 06. 2013
0 Komentarjev

Odkar obstaja človek, obstaja tudi ona. Glasba. Je kot fotografija; vanjo so ujeti trenutki večnosti nečesa, kar zaznamuje, kar se rodi znotraj in želi navzven. Z njo smo povezani vsi; vsak jo lahko ustvarja in vsak jo lahko občuduje.

 
Raziskave kažejo, da mladi kot eno izmed najbolj priljubljenih popoldanskih dejavnosti izbirajo kakršnokoli glasbeno udejstvovanje; bodisi poslušanje glasbe ali njeno ustvarjanje. Morda bo prav poletje, prosti čas osnovnošolcev, dijakov, tudi študentov, ali nas že ‘malo večjih’, čas, ko se ji lahko še bolj posvetimo. Glasba je za vse in vsakogar. V neskončni barvni paleti lahko vsak izbere kaj zase; klasika, zabavna, filmska glasba, pop, rock, new age, jazz … ali njeni prepleti in izpeljanke so ustvarjeni, da vam godejo in godijo ter vam lepšajo trenutke. Mlad ali star, glasba je del naših življenj.

 
Namig: koncerti, glasbene delavnice, poskakovanje ob njenih ritmih na plaži, žviganje na sprehodu … Naj nas spremlja čim večkrat. Glasba je namreč odlična terapija. Njeno poslušanje ali ustvarjanje spodbuja možgane, odganja stres, spodbuja nastanek hormonov, ki so odgovorni za dobro počutje. Glasbo kot terapevtsko sredstvo, predvsem v programe za zdravljenje psihičnih bolezni, vedno bolj vključuje tudi uradna medicina.

 
Nikakor tudi ni naključje, da so pesmi v na primer oglasih in nakupovalnih centrih tako skrbnoizbrane, da le ugajajo. Dokazano je namreč, da četudi vi glasbi ne boste namenili veliko pozornosti, ji jo bo zagotovo vaša podzavest. Tam se v resnici skrivajo naša ‘prava ušesa’. Tako vas bodo prijetne melodije nagovorile k nakupu in vas dlje čas zadržale v trgovinah.

Ne glede na to, kako se ji boste predali, naj vam bodo v navdih Kajina in Borutova razmišljanja o glasbi.
Skupaj sta sodelovala v že kar nekaj glasbenih projektih, zadnji, Sweetsology, pa je luč sveta ugledal ne dolgo nazaj.
Glasbo imata v krvi.

Borut Šemerl:
Glasba je zame …
… nekaj osnovnega, moj vsakdan, brez nje si ne predstavljam življenja. Spremlja me na vsakem koraku tako ali drugače. Predvsem pa je zame glasba orodje za kanaliziranje čustev in izraznosti. Najlepše pa je to, da pri glasbi ni ovir pri ustvarjalnosti, ne pravil, tako kot na  primer pri nekaterih drugih vrstah umetnosti. Glasba je hrana za mojo dušo.

Navdih, želja in trdo delo so prinesli … Sweetsology …
Za nama je že kar nekaj sadov, med njimi tudi zadnji, najbolj aktualen – Sweetsology. Pri tem najnovejšem projektu, gre za nekakšno stoodstotno izražanje občutkov, gre za vez med ustvarjalci, saj vsi, ki sodelujejo pri projektu, v polni meri čutijo energijo in jo z glasbo tudi pokažejo. Sweetsology je ‘sladko nagruvana’ glasba oziroma glasbena poslastica za vsak dan.

Kako lahko glasba ‘dopolni’ življenje?
Glasba te vsekakor dopolni, saj je to kot nekakšno orodje za kanaliziranje čustev – prelivanje občutkov v glasbo, besedila. Pravzaprav bi lahko rekli tudi razgaljanje avtorja v polni meri, saj se v glasbo po navadi prelije res vsa čustva, od lepih do grdih.

Kaja Židanek:
Glasba je zame …
… sprostitev, delo in veselje. Nekaj, brez česar si ne predsavljam dneva. Najdem jo prav na vsakem koraku in brez predsodkov odkrijem v vsaki zvrsti, le nekatere so mi bolj in druge manj pri srcu.

Navdih, želja in trdo delo so prinesli … Sweetsology …
Ustvarjati nekaj takega, kot je Sweetsology, sem nekoč uvrstila visoko, če ne na prvo mesto svojih želja. Navdih in trdo delo sta me sicer peljala skozi različne projekte, nazadnje do Sweetsology, ki ga do zdaj tudi najbolj čutim.

Kako lahko glasba ‘dopolni’ življenje?
Tako kot pri drugih stvareh se je treba tudi glasbi posvetiti stoodstotno, le da tu lahko uporabimo čustva. Sama jih prenašam v interpretacijo, in če nisem pri stvari, se v pesmi vse sliši. Glasba mi življenje ne le dopolni, ampak je del vsakdana (vaje, snemanje, koncerti, igranje kar tako za sprostitev, druženje z drugimi glasbeniki …).

 

Piše: Polona Krušec