DERMATOLOGIJA: spremljajmo spremembe na koži

12. 04. 2013
0 Komentarjev

Koža nas ščiti pred škodljivimi dejavniki iz okolja. Izpostavljena je različnim vremenskim vplivom, UV-žarkom in številnim snovem, s katerimi smo v stiku od rojstva naprej. Na koži se že v zgodnjem otroštvu začnejo pojavljati različne spremembe. Večinoma gre za benigne, nenevarne spremembe, z leti pa se lahko pojavijo tudi nevarne – maligne spremembe, ki jih zlahka opazimo, če smo nanje pozorni. Kožni rak je ozdravljiv, če ga odkrijemo in odstranimo dovolj zgodaj, opozarjata specialistki dermatologije, Nataša Grebenšek, dr. med., in Helena Rupnik, dr. med., iz Dermatološkega centra Arsderma.

Večina ljudi se rodi brez kožnih sprememb. Z leti se začnejo zaradi vpliva dednosti in dejavnikov iz okolja, predvsem sonca, na koži pojavljati različne pigmentne spremembe.

Od drugega leta dalje in vse do pubertete pričenjajo na koži nastajati pigmentna znamenja, pozneje pa tudi starostne spremembe, med katerimi so najpogostejše seboroične keratoze, pecljati fibromi in senilni hemangiomi,” na začetku pove specialistka dermatologije Nataša Grebenšek. Pojasni še, da se za odstranitve odločajo, kadar sumijo, da gre za kožnega raka in kadar so spremembe moteče. Pri tem je seveda pomembno, da poseg opravi za to usposobljen strokovnjak, kirurg ali dermatolog.

Po dermatoskopskem pregledu kožnih sprememb izberemo najustreznejši način odstranitve. Znamenja morajo biti izrezana v celoti in poslana na histološko preiskavo.

 

 

Starostne spremembe lahko odstranjujemo z destruktivnimi metodami, v dvomljivih primerih pa tudi tu opravimo izrez in histološko preiskavo.

Za pravočasno ukrepanje je pomembno zgodnje prepoznavanje nevarnih kožnih sprememb, zato svetujemo predvsem redno samoopazovanje kože in občasne preventivne preglede pri dermatologu, razloži specialistka dermatologije Helena Rupnik.

”Kožni rak je ozdravljiv, če ga odkrijemo in odstranimo dovolj zgodaj.”

Če želimo prepoznati in spremljati spremembe na koži, moramo poznati vsaj najpogostejše, ki jih najdemo pri vseh posameznikih in niso nevarne. Sogovornici nam predstavita najpogostejše benigne tumorje kože.

Pri vseh posameznikih od drugega leta dalje na koži opažamo pigmentna znamenja. Pigmentna znamenja ali melanocitni nevusi so sestavljeni iz skupkov pigmentnih celic – melanocitov. Melanociti so sicer enakomerno razporejeni po celotni koži in tvorijo zaščitni pigment melanin, kadar pa se na nekem mestu nakopičijo, nastane pigmentno znamenje. Večje število znamenj opažamo pri tistih posameznikih, ki imajo starše z več znamenji, in tistih, ki so bili v otroštvu veliko izpostavljeni sončnim žarkom.

So normalne spremembe na koži, ki jih ni treba odstranjevati, razen če opazimo spreminjanje oblike, barve in velikosti ali kadar so moteče. Znamenja izrežemo v celoti in pošljemo na histološko preiskavo, poudari dr. Grebenškova, kjer pod mikroskopom pregledajo, ali je odstranjena sprememba nenevarno znamenje ali kožni rak.

Skoraj pri vsaki osebi po petdesetem letu na koži najdemo seboroične keratoze. Nastanejo iz celic povrhnjice. Imenujemo jih tudi senilne veruke ali starostne bradavice. Lahko se pojavijo kjerkoli na koži, razen na dlaneh in podplatih.

 

Običajno se pojavljajo v skupinah in velikokrat srbijo. Največkrat so svetlo rjave barve, nekoliko dvignjene nad kožo, s hrapavo površino. Lahko so tudi temno rjave ali črne barve in tako spominjajo na kožnega raka. Kadar se na koži pojavi pigmentiran tumor, priporočamo pregled z dermatoskopom, opozori dr. Rupnikova, saj z njim dermatologi prepoznamo, za kakšno spremembo gre.

Seboroične keratoze praviloma ne izginejo same od sebe. Lahko se delno odluščijo (npr. po drgnjenju z brisačo), vendar se običajno ponovijo. Ker so benigne, jih ni treba odstranjevati. Kadar so moteče, jih lahko odstranimo s krioterapijo (‘pomrzovanje’ s tekočim dušikom), radiofrekvenco, laserjem ali kirurško.

 

Pecljati fibromi so mehki pecljati tumorji, sestavljeni iz vezivnega tkiva. Najpogosteje so kožne barve. Pojavljajo se na vratu in pod pazduho, lahko pa tudi okrog oči, pod dojkami in v dimljah. So benigni – nenevarni, zato jih ni treba odstranjevati. Kadar so moteči, jih najlaže odstranimo z radiofrekvenco, lahko pa tudi s krioterapijo ali lasersko.

Senilni hemangiomi so žilna znamenja, ki jih zelo pogosto opažamo pri odraslih. Videti so kot drobne živo rdeče ‘bunčice’ po trupu. Nastanejo zaradi pomnožitve kapilar. Zdravljenje ni potrebno; kadar so estetsko zelo moteči, jih najlaže odstranimo z žilnimi laserji.

Kdaj po nasvet k dermatologu?

• Kadar na koži opazite spremembo, ki izrazito odstopa od vseh ostalih in se spreminja v barvi, obliki in velikosti, saj je treba opraviti dermatoskopski pregled in ustrezno ukrepati.

• Kadar želite odstraniti moteče spremembe, saj je za varno odstranitev potrebna izbira ustreznega načina.

• Če imate veliko število znamenj in ste bili v mladosti veliko na soncu, je verjetnost, da se pri vas pojavi kožni rak večja, zato je priporočljivo opraviti preventivni pregled kože.

Med preventivne zdravstvene preglede bi morali prišteti tudi obisk pri dermatologu. Prav spremembe, ki se dogajajo pred našimi očmi – na koži, namreč velikokrat prezremo.

Piše: Polona Krušec