Dotik lepote

14. 06. 2013
0 Komentarjev

 

Piše: Rožana Grdina,
svetovalka iz smeri psihosinteze

www.center-psihosinteza.org

 

 

Po pravi in dolgi zimi, ki se ni in ni hotela posloviti, ter nagajivi pomladi se v meni počasi prebuja želja po poletju. Občutek toplega sonca na koži. Lahen morski vetrič, ki boža moj obraz. Topli in dolgi večeri v družbi zvokov narave. Zrenje v neskončno preprogo zvezd nad menoj. Pozni večerni klepeti in potem tišina. Kupi knjig, ki jih bom končno lahko brala. Vse to me navdaja z občutkom lepote, ki jo ponuja poletje. Ko spustim misli z vajeti, nežno zdrsnejo v objem poletja.

Toda sedaj, ko to pišem, sem tu – v vrhuncu pomladi, in ko dvignem pogled ter se zazrem skozi okno, se zavem dragocenosti tega trenutka: moj pogled je povsem začaran v prostoru, ki ga odpira ples cvetnih listov divje češnje. To je prizor, ki me vsako pomlad povsem prevzame in preseneti z otroško navdušenostjo, vzhičenostjo. Seboj me potegne v poseben prostor: prostor lepote.

V tistih brezčasnih občutkih se vse spremeni. Teže in bremen vsakdanjih obveznosti ni zaznati; strahovi se spoštljivo odmaknejo in pustijo prostor zaznavam globokega miru. Zaskrbljenost za drobne in velike življenjske reči je obdana z upanjem, negotovost je nagrajena s plesom večnosti. In vse to mi je dano ob pogledu na padanje cvetnih listov v ritmu vetra. Časa ne merim, ker ga preprosto ne zmorem, toda ni ga veliko. Morda zgolj nekaj minut. In v tem času se v moji notranjosti zgodijo veliki premiki. In verjemite mi, nisem edina.

Ko zacvetijo divje češnje ali narava zaživi v svoji bohotnosti, si v družbi sonca privoščim kavo in opazujem ljudi, ki prihajajo.
Njihovi pogledi za hip obstanejo; poteze na obrazu se spremenijo, usta pogosto odprejo. Sledijo hvalnice naravi in njeni neizmerni lepoti.
Tista kava je za vsakega od nas posebna in dan drugačen. Telo hiti srkati vase svetlobo, kot bi hotelo rahlo zabrisati spomine na letošnjo dolgo zimo, na trenutke sive vsakdanjosti, bolezni, nesmiselnosti, bolečine. In to svetlobi tudi uspe. Njena lepota na poseben način vzpostavi novo ravnovesje med lepim in grdim, senco in svetlobo, pozabo in spominom, bolečino in radostjo. Ko korak ponovno krene v smeri doma v pričakovanju večera, sem lepoti neizmerno hvaležna. Misli me ponesejo v polje zavedanja, kako dragocena je lahko, če smo le dojemljivi zanjo, in kako opustošeni, če jo zanemarjamo.

Dojemljivost za lepoto nam ni vedno podarjena, niti ne zavedanje vplivov, ki jih ima na naše življenje. Veliko ljudi raste in živi v težkih okoliščinah, trenutki lepote so skoraj čudežni in pogosto ljudje do njih potujejo prek bolečih dogodkov. Morda jo zato tako globoko doživljajo in cenijo, medtem ko se zdi tistim, ki jo imajo na pretek, samoumevna do te mere, da je preprosto ne opazijo?

Po izkušnjah Pierra Ferruccija je dovzetnost in občutljivost za lepoto prisotna v vseh nas. Njeni učinki so zdravilni za našo psihično in fizično počutje. Njena moč preobrazbe je velika in navdihujoča. Toda le, če jo opazimo. Včasih se zgodi, da je lepota vplivnejša od naše nepozornosti nanjo in nas v nekem trenutku močno prevzame, da se je končno zavemo in opazimo.

Včasih pa gremo preprosto mimo nje: danes, jutri in naslednjič spet. Lepota je omejena v ustaljenih normah njenega doživljanja, ki so za nas že povsem rutinske narave. Dopustiti lepoti, da se dotakne nezavednega naše psihološke narave, je korak naprej. Zavestno usmerjanje pozornosti k lepoti je spreminjanje našega življenja iz nezaželenih načinov bivanja in delovanja do drugačnih stanj, ki nas navdajajo z zadovoljstvom, da smo; iz časovne omejenosti v trenutke brezčasja. Občutek brezčasja je izredno zdravilen. Raziskave kažejo, da je za visok krvni tlak najboljše zdravilo, medtem ko je hitenje njegov ustvarjalec.
Poletje je obdobje dopustov, počitnic, morja, hribov, narave, potovanj, počitka. Naši čuti so poleti na poseben način živi in radovedni. Od dneva se lahko poslovimo z opazovanjem sončnega zahoda, se zvečer umirimo pod zvezdnatim nebom in dopustimo, da nas prebudi jutro samo. Uro lahko v času počitnic postavimo v predal in se prepustimo notranjemu ritmu, ki je veliko bolj v stiku z ritmom narave, kot si mislimo.

Poskusite in presenečeni boste, koliko lepote boste zaužili in predvsem kakšen čudovit vplive ima le-ta na nas.