Koža in sonce

14. 06. 2013
0 Komentarjev

Pretirano izpostavljanje soncu škoduje koži

Sončni žarki pozitivno vplivajo na počutje in imajo pomembno vlogo pri nastajanju vitamina D. Žal pa niso vedno koristni – pretirano izpostavljanje sončnim žarkom povzroči nastanek škodljivih sprememb v koži. Le-te se ‘kopičijo’ in pozneje izrazijo v obliki resnih poškodb kože. Pozni in nepopravljivi posledici izpostavljanja UV-žarkom sta staranje kože in kožni rak.

Najnevarnejša vrsta kožnega raka je melanom, ki ima veliko sposobnost širjenja na ostale organe. Je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Pojavi se lahko pri vsakomur, pogostejši pa je pri ljudeh, ki so bili veliko na soncu in so imeli sončne opekline v otroštvu. Lahko nastane v obstoječem znamenju, večinoma pa se oblikuje na novo. Če ga odkrijemo pravočasno, je ozdravljiv. Za zgodnje odkritje je zelo pomembno redno spremljanje znamenj in drugih kožnih sprememb na koži. Včasih ga težko ločimo od znamenja in drugih spremembna koži, zato je ključnega pomena za postavitev pravilne diagnoze dermatoskopski pregled kože.

Z ustrezno zaščito pred soncem lahko preprečimo nastanek kožnega raka. Zaščita pred soncem naj se začne že v zgodnjem otroštvu, saj je kožni rak pri odraslih povezan s sončnimi opeklinami v otroštvu. Strah vzbujajoč je podatek, da 80 odstotkov izpostavljanja UV-žarkom dosežemo do osemnajstega leta. Zavarujmo otroke pred škodljivimi vplivi UV-žarkov tudi z zgledom – z zdravim načinom  obnašanja na soncu.

Soncu se ne izpostavljamo le na počitnicah ob morju ali na smučanju, ampak tudi vsak dan – na poti v službo ali šolo ter ob športnih aktivnostih na prostem.

Zaščita pred soncem temelji na ‘zdravem obnašanju’ na soncu:
• Soncu se izogibajmo med 10. in 16. uro.

• Otrok do šestega meseca starosti ne izpostavljajmo soncu.

• Otroke poskušajmo naučiti ‘pravila sence’, ki pravi, da se morajo s sonca umakniti, kadar postane senca telesa krajša od dolžine telesa.

• Obleka je najboljša zaščita pred soncem (hlače in dolge majice iz gosto tkanega blaga, pokrivalo za glavo, ki je dovolj široko, da pokrije še ušesa in vrat, ter sončna očala).

• Zaščitne kreme so le dodatna zaščita. Namažemo si odkrite predele kože, najbolje 30 minut pred izpostavljanjem soncu. Nanos ponovimo vsaki dve uri ali prej, če se spotimo ali kopamo. Pomembno je, da nanesemo dovolj kreme. Posebej skrbno je treba zavarovati ustnice, veke in ušesa. Izberemo zaščitno kremo, ki ne povzroča alergij in nima toksičnega učinka, ki nudi širokospektralno zaščito (UVA in UVB), je fotostabilna in vodoodporna.

• Izogibati se je treba uporabi umetnih virov UV-žarkov – solarijev.

Nasvet dermatologa:
• Izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, upoštevajte pravilo sence.
• Zavarujte se z oblačili, pokrivali, očali.
• Zaščitne kreme so le dodatna zaščita. Nanesite zadostno količino kreme.
• Če opazite na koži novo spremembo, ki raste, spreminja barvo in obliko, se naročite na pregled pri dermatologu.

Pišeta: 
specialistki dermatologije,
Nataša Grebenšek
in
Helena Rupnik
iz Dermatološkega centra Arsderma,
Finžgarjeva 4,
Ljubljana.

Naročanje po telefonu 051/246-545 ali na info@arsderma.si