Ljubezen za štedilnikom, 2. del

15. 02. 2013
0 Komentarjev

 

Za vas kuha: Peter Bajnoci
Foto kuharja: Jasmina Putnik
Foto dobrot: Peter Bajnoci

 

 

Naučiti se zares ljubiti pomeni spoznati obe strani. Zares poznati pomeni videti obe skrajnosti. Kako bi vedeli, kaj je svetloba, če ne bi poznali teme? Kaj pomeni ljubiti sebe, to, kar počneš, in posledično ljubiti ljudi okoli sebe? In kaj ima to opraviti z jurčki?

Prejšnjič sem govoril o začetku, tokrat bi moral torej govoriti o koncu, vendar bo za zaključke še dovolj časa. Raje bi se posvetil stvarem, ki me trenutno napolnjujejo (dopolnujejo). Ko se zjutraj zbudim, običajno najprej pomislim na zajtrk.

Da, hrana, že navsezgodaj. No, če sem povsem iskren, velikokrat o hrani že sanjam. Včasih so sanje tako zelo natančne, da bi lahko zjutraj napisal recept. Ali to pomeni, da sem s hrano obseden? Če bi sklepali po mojem zunanjem videzu, bi lahko rekli, da hrano obožujem.

To me spomni na novoletno zaobljubo, da bom po novem letu ponovno začel teči. V trenutku pisanja tega članka nisem pretekel niti kilometra. Naslednji teden pa bom, čisto zares. V tem trenutku se mi zdi pomembneje, da govorim o prehranjevanju, ki po mojem mnenju ne sme biti zgolj paša, temveč doživetje, vsakič drugačno, vsakič posebno.

Prav to je tisto, kar me žene naprej, da si vsakič znova želim več, kar pa je včasih lahko precej naporno. Naj razložim. Predstavljajte si, da me nekdo povabi na večerjo, nekdo, ki ve, da znam kaj dobrega skuhati. Veliko ljudi se obremenjuje s tem, da ne bi bil zadovoljen. Vendar ni tako. Vsem tistim, ki čutite podobno, naj povem, da je meni in meni podobnim pomembneje, da je hrana, ki nam jo postrežete, dobra, mogoče bi si celo drznil reči, da je najpomembneje, da so okusi iskreni.

Najbolje je, da pripravite nekaj, kar znate res dobro skuhati. Posledično bodo ljudje skoraj zagotovo uživali. Tudi čisto navaden dunajski zrezek s praženim krompirjem je lahko boljši od pretirano samozavestnega in na videz popolnega krožnika, ki pa nima duše, ravnovesja in je pripravljen brez ljubezni.

Rezultat tokratnega vala ljubezni je jed, ki bo prišla prav v tem čudnem obdobju dežja, snega, včasih tudi toplega sonca. Danes bomo jedli raviole. Domače seveda. Če nimate časa, da bi jih pripravili sami, jih lahko tudi kupite, vendar vsi vemo, da bomo to storili z rahlim občutkom sramu. Nič ni boljšega od doma pripravljenih testenin, to je jasno. Torej, umažimo si roke za dobrobit svoje duše.

Natančne mere bodo danes navedene le za testo. Vse ostale sestavine lahko odmerjate po občutku oziroma po lastnih željah.

Testo:
300 g moke
3 jajca
ščepec soli

Tri preproste sestavine, ki pričarajo čudovito osnovo, v katero lahko ovijete skoraj vse, kar vam srce poželi.

 

Danes bomo oblikovali raviole. Torej, testo pripravimo iz zgoraj navedenih sestavin in oblikujemo kepo, ki jo ovijemo v plastično folijo, jo damo v hladilnik za pol ure in nato razvaljamo precej na tanko. Seveda lahko uporabite tudi napravo za pripravo testenin, kar vam bo prihranilo predvsem čas.

Torej, testo je tanko razvaljano. Čas je za nadev.

Odločil sem se za kombinacijo mladega kozjega sira, zaseke in praženih pinjol. Količine so odvisne od tega, česa si želite več. Če imate raje bolj prekajen okus, dodajte več zaseke, če vam je všeč bolj sirast okus, dodajte več sira. Pinjole popražite in nasekljajte. Dodajte jih polnilu. Hrustljavost bo zelo dobrodošla, ko boste raviole dodali preostalim sestavinam. Raviole sem oblikoval tako, da bodo na krožniku stali lepo in pokončno (glej fotografijo).

Pripraviti moramo še nekaj stvari, in sicer peno iz jurčkov, pečene bučke in dimljeno postrv. Slednjo sem seveda kupil v trgovini, predvsem ker je tudi kupljena odlična.

Jurčkova pena: jurčki, približno 300 g, približno 300 ml sladke smetane, sol, poper. Sestavine zmiksajte s paličnim mešalnikom. Če imate napravo za pripravo smetane, jo lahko uporabite, v nasprotnem primeru pa precej dobro zmiksajte s paličnim mešalnikom, dokler ne dobite nekoliko gostejše kreme.

Bučke narežite na tanke rezine in jih popecite na olivnem olju. Med tem časom raviole skuhajte v slani vodi in počakajte, da priplavajo na površje.
Zadnji sestavni element je dekoracija. Olivno olje, rukola in palični mešalnik. Odlična omaka, primerna za okrasitev krožnika.

To je to, vse je pripravljeno. Ideja za serviranje je predstavljena na fotografiji. Če želite, lahko na krožnik dodate še nekaj celih praženih pinjol in suhih bučnih semen.

Dragi sotrpini, tokratna jed je na mizi. Ljubezen na prvi pogled. Skladni okusi, zanimiva kombinacija in lepa predstavitev. Da, obseden sem s hrano in ponosen sem na to.

Naslednjič se bom posvetil nekoliko bolj pomladnim okusom. Komaj čakam, da dobim v roke svežo zelenjavo, sveže začimbe, beluše, jooooj … Moram končati, ker me je prijela lakota. Grem kuhat. Do naslednjič, bon appetit.

 

Še več slastnega na: insidejuliasapron.blogspot.com