Neenakosti v zdravju

15. 02. 2013
0 Komentarjev

Piše: Evita Leskovšek,
dr. med., specialistka socialne medicine

 

 

Strokovnjaki z zdravstvenega področja, pa tudi Svetovna zdravstvena organizacija, vse bolj opozarjajo na poglabljanje razlik v zdravju med državami ter med okolji oz. posameznimi skupinami znotraj posameznih držav. Vedno bolj je jasno, da velike razlike v zdravju med posamezniki izhajajo predvsem iz razlik v splošnih socialnih in ekonomskih pogojih med njimi.

Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1848 pravi, “da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali drug z drugim ravnati kakor bratje”.
Če bi te, včasih zgolj na papirju napisane pravice spoštovali in se ravnali po njih, bi vsi živeli v večjem blagostanju ter bolj pravičnem in zdravem svetu.

Tako pa se razlike med bogatim in revnim delom v naši družbi in negativni vplivi na zdravje ljudi povečujejo. Govorimo o socialnih neenakostih, ki so največji ubijalec v današnjem svetu. Kajti pogoji, v katerih ljudje živimo in delamo, ključno vplivajo na naše zdravje vse življenje. Prikrajšani večkrat zbolijo ali krajše živijo kot ljudje z višjim socioekonomskim statusom.

Tako so npr. ugotovili, da ima nekdo, ki se je rodil v ‘revnejšem’ delu Glasgowa v povprečju kar za 13 let krajšo pričakovano življenjsko dobo kot nekdo iz istega mesta, ki se je rodil v ‘bogatejšem’ delu. Razlika v pričakovani življenjski dobi med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije znaša 7 let, v prid slednji.

Revščina kot splet različnega pomanjkanja bistveno prispeva k zmanjševanju življenjskih priložnosti, vodi v kronično pomanjkanje življenjskih dobrin ter v izključenost. Omejuje življenje posameznika, družin in skupin ter zmanjšuje možnosti za osebni razvoj in razvoj lastnih potencialov. Vodi v začarani krog, iz katerega ljudje pogosto sami ne najdejo izhoda. Brezposelnost, nizka izobrazba in izključenost pomenijo najresnejšo nevarnost za nastanek revščine.

Zaradi neozaveščenosti staršev, nezadostne in nekakovostne prehrane, slabih bivalnih pogojev so otroci iz revnejših družin statistično bolj debeli, se manj gibajo, imajo slabšo samopodobo, so manj uspešni v šoli, več kadijo in škodljivo izrabljajo alkohol.

V Sloveniji smo po nekaterih kazalcih v neslavnem vrhu: na primer na 100.000 prebivalcev imamo od 25 do 30 samomorov letno, kar nas že vrsto let uvršča v sam svetovni vrh. Samomor je najpogosteje posledica socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih kriz. Tudi čezmerno pitje alkohola je v Sloveniji vpleteno v nastanek številnih socialnih problemov, kot so zanemarjanje in zlorabljanje otrok, fizično nasilje, ločitve, absentizem, invalidnost, finančne težave, nastanek kroničnih bolezni, poškodb pri delu in v prometu in posledično zgodnja umrljivost.

Raziskave, ki se ukvarjajo z neenakostjo v zdravju na splošno, dokazujejo, da socialna država in ureditev področja izobraževanja, zaposlovanja, nastanitve in dostopnosti do zdravstvenega varstva pomembno vplivajo na pojavnost in obseg različnih bolezni. Z večjo socialno pravičnostjo in varnostjo bi dosegli tudi večje zadovoljstvo pri depriviligiranih, ogroženih in ranljivih skupinah prebivalstva in posledično boljše telesno, socialno in duševno zdravje vseh ljudi.

Družba bi morala človeka obravnavati kot celostno bitje, ki si zasluži vsestranski kulturni, duševni in materialni razvoj. Ne bi smeli dovoliti, da ljudje postajamo zgolj orodje v rokah kapitala. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, kako zelo je pomembno prispevati h kakovostnejšemu socialnemu in medkulturnemu dialogu, se zavzema za pravičnejšo razdelitev ustvarjenega dohodka, potrebno izobraževanje vseh slojev prebivalstva ter si prizadeva za zakonske rešitve, ki so v prid večji socialni varnosti in manjši neenakosti v zdravju vseh ljudi.

Pri izboljšanju enakosti na področju zdravja ter odpravljanju razlik imamo lahko zdravstveni delavci pomembno, a omejeno vlogo. Učinek je veliko večji, če vlogo za zdravje prevzemajo tudi drugi sektorji. Spoznanje, kako socialna in ekonomska politika vplivata na naše zdravje, bi imelo lahko daljnosežne posledice na razvojne odločitve, ki jih sprejema naša država, vrednote in načela, na katerih temeljijo njene inštitucije.

V trenutni družbeni situaciji pri nas se pogosto sprašujem, ali vemo, predvsem pa ali vedo odločevalci, kam gremo? Kdaj bomo zreli za politično odgovornost? Kajti, kot vidimo, vsaka politična odločitev, bolj kot si to priznamo, vpliva na naše zdravje in kvaliteto našega bivanja.

Naša družba, s tem pa tudi prebivalstvo Slovenije, bo bolj zdravo, ko bomo odločanje prepustili ljudem, ki imajo in udejanjajo etične vrednote modrosti, poguma in zmernosti.