‘Počitniška’ prva pomoč

14. 06. 2013
0 Komentarjev

V toplejših mesecih, v katere smo zakorakali, se večina ljudi odpravi na zaslužen oddih, na morje, v toplice, hribe ali se doma preda brezskrbnosti. Seveda je to v glavnem čas počitka, uživanja v različnih aktivnostih na prostem in čas drugega poletnega dogajanja. Z vsem tem se poveča tudi možnost različnih poškodb in drugih nevšečnosti, s katerimi se moramo spopasti in pravilno rokovati z njimi.


Poleg ležanja na soncu in branja knjig se dopustniki podamo tudi plavat, kolesarit, planinarit in se udejstvujemo v raznih aktivnostih. Seveda se z vsem tem zviša tudi tveganje za nastanek poškodb. Zaradi različnih vzrokov in mehanizmov nastanka so lahko tudi poškodbe različne. Tokat se bomo posvetili najpogostejšim počitniškim poškodbam in nudenju prve pomoči pri le-teh.

Poškodba je po definiciji značilna sprememba tkiva, ki jo opazimo s prostim očesom. V grobem jih bom razdelil na zaprte poškodbe kože, odprte poškodbe kože in poškodbe skeleta in sklepov.

Med zaprte poškodbe kože spadajo podplutbe in sončne opekline. Za obe kožni spremembi je značilno, da je koža neprekinjena. Modrica nastane na mestu udarca in je posledica podkožne krvavitve, medtem ko je sončna opeklina posledica prekomerne izpostavljenosti soncu ob preslabi zaščiti. Kažejo se s spremembe barve kože (modro-vijolična, pordela) in po navadi z oteklino. Odprte poškodbe kože oziroma rane so široka skupina, v katero spada vse od površinskih poškodb, kot so odrgnine, praske, plitve ureznine, do globokih poškodb, ki lahko obsegajo tudi podkožje in mišičje. Tukaj gre za prekinitev kožne celovitosti, kar se kaže s krvavitvami. Le-te so lahko blage in se hitro ustavijo ter spontano zacelijo (površinske poškodbe), lahko pa so obsežne in življenjsko nevarne. Nevarnost pri vseh odprtih poškodbah kože je tudi možnost vdora mikroorganizmov in poznejše vnetje ter s tem povezani zapleti.

Med poškodbe skeleta in sklepov spadajo zvini, izpahi in zlomi. Zvin in izpah sta poškodbi sklepnih vezi in ovojnic, zaradi razmaknitve kosti v sklepu, pri čemer pri zvinu oblika sklepa ostane nespremenjena, pri izpahu pa se spremeni. Po navadi se pojavijo ob nerodnem koraku, nepravilnem doskoku ali delovanju močnejših sil na sklep. Kažejo se z oteklim, pordelim in toplejšim sklepom, lahko tudi s podplutbo in bolečino ob obremenitvi ali pritiskom na sklep ter v primeru izpaha s spremenjeno obliko sklepa.

Pogosti so tudi zlomi, pri katerih gre za delno ali popolno prekinitev kostnega ali hrustančnega tkiva kosti. Za to so potrebne velike sile, ki delujejo neposredno na kost in hkrati poškodujejo okoliška mehka tkiva, mišice, kite, tudi žile in živce. Glede na hkratno poškodbo kože ločimo odprte zlome in zaprte zlome. Sama prepoznava zloma ni težka, saj se kaže s spremembo oblike kosti, bolečino, lahko tudi krvavitvijo.

Kako ukrepamo?
Zaprte poškodbe kože: Ne zdravimo aktivno, mesto poškodbe le hladimo (obkladki, hladilne kreme). Pregled pri zdravniku: ob pojavu podplutbe, ki ni sorazmerna s silo udarca (je večja), se širi ali se pojavi na nasprotni strani telesa (poškodbe trupa telesa). Pri sončnih opeklinah nam alarm predstavlja nastanek kožnih mehurjev.

Odprte poškodbe kože: Površinske rane: skrbno očistimo, lahko prelepimo z obližem, bodisi prekrijemo s sterilno gazo in povijemo (prevezo po pol ure odstranimo zaradi možnosti motnje prekrvitve). Lahko tudi hladimo. Globoke rane: Pomembno je, da zaustavimo krvavitev, lahko s komepresijsko obvezo ali neposrednim pritiskom s prsti prek sterilne gaze. Ob zaustavitvi krvavitve rano sterilno povijemo in poškodovanca napotimo k najbližjemu zdravniku.
Klic na številko 112 je potreben ob zelo hudi krvavitvi, ki je ne moremo zaustaviti sami. Do prihoda reševalcev neposredno pritiskamo s prsti prek sterilne gaze na rano. Ob izgubi zavesti poškodovanca preverimo znake življenja in ob odsotnosi le-teh oživljamo (30 stiskov, dva vpiha)! Če so znaki življena prisotni, dvignemo noge, odpnemo ovratnik in pas. Tujkov (nož, svinčnik, škarje …) v globokih ranah ne odstranjujemo (povijemo v položaju, kakršnem je)!

Poškodbe skeleta in sklepov: Poškodovanega sklepa oziroma kosti ne naravnavamo sami! Sklep/kost je treba imobilizirati (preprečiti premikanje prizadetega sklepa oz. zlomljene kosti, pustimo v takšni legi, kot je!), pri čemer si lahko pomagamo s povoji, trikotno ruto, lahko tudi improviziramo. Ob prizadetosti večjih sklepov in kosti (kolk, stegnenica …) ali ob neznanju imobilizacije pokličemo na pomoč 112! Pri poškodbi sklepa je pomembno tudi hlajenje in kompresija prizadetega sklepa (z elastičnimi povoji).
Pri zlomih imobliziramo oba sosednja sklepa, da ne pride do premikanja v poškodovanem delu. Poškodovancu ne dajemo jesti in piti, saj je mogoče, da bo v bolnišnici potrebna splošna anestezija! Vse poškodovance napotimo k najbližjemu zdravniku.

 

Nasvet: Ko se odpravljamo na dopust, priporočam pripravo povečanih zalog povojev, sterilnih gaz in ostalega obvezilnega materiala,
saj jih je lahko v zavoju prve pomoči hitro premalo.


Piše: Mario Bjelčević, reševalec, študent medicine
Fotografije: (W)isible photography