Pomagamo lahko tudi mi

12. 04. 2013
0 Komentarjev

V Sloveniji vsako leto zaradi srčnega zastoja umre približno 1000 ljudi. Človeka, ki je zastoj doživel, lahko reši samo hitra pomoč. Ker so prve sekunde, minute po zastoju bistvene in ker se ta lahko zgodi kjerkoli, je čimprejšnje ukrepanje edino, ki rešuje življenja, zato je toliko pomembneje, da ob srčnem zastoju znamo pomagati.

Na srečo se je v Sloveniji v zadnjih letih ustvarila mreža javno dostopnih AED, laičnih pripomočkov, s katerimi lahko rešimo prizadetega ob srčnem zastoju. Prijavljenih je 617 naprav na krajih z velikim pretokom ljudi, v gasilskih društvih, podjetjih itd. Lokacije lahko najdete na spletni strani www.aed-baza.si.

AED je kratica, ki v angleščini pomeni Automated External Defibrilator oz. slovensko avtomatski zunanji defibrilator in je enostavna naprava, ki jo lahko uporabljajo laiki v primeru srčnega zastoja, ki je v današnjem času najpogostejši vzrok izgube zavesti in prenehanja dihanja.

Poudarek na hitri pomoči, tudi laični, je zaradi občutljivosti možganov in srca za pomanjkanje kisika ključen, saj srce ob zastoju ne opravlja svoje funkcije (ne črpa krvi po telesu) in tako ne oskrbi življenjsko pomembnih organov s prepotrebnim kisikom, ki je osnova za njihovo pravilno delovanje. Predolgo pomanjkanje kisika (čas se meri v minutah) vodi v nepovratne okvare.

Seveda se ob besedi defibrilator vsak spomni prizora oživljanja iz katere izmed televizijskih serij in si ga predstavlja kot ‘škatlo’, ki ‘strese’ človeka in jo znajo uporabljati zgolj reševalci in zdravniki. Veliko ljudem ta beseda vzbudi tudi strah, saj si ne predstavljajo, da bi bili sposobni upravljati takšno napravo.

Vendar je danes tehnološki razvoj pripeljal do razvoja defibrilatorjev, ki so namenjeni laikom in s preprostimi zvočnimi in svetlobnimi signali vodijo uporabnika do učinkovitega nudenja prve pomoči osebi, ki ni odzivna in ne diha.

Najpogostejši vzrok zastoja srca in s tem izgube zavesti je migetanje srca oz. fibrilacija. Od tod izhaja tudi beseda defibrilator, saj poskuša s pomočjo elektrošoka prekiniti fibrilacijo oz. spraviti srce nazaj v normalen ritem.

Naprave se razlikujejo od izdelovalca do izdelovalca, vendar so si v osnovi podobne. Sestavljene so iz gumba za vklop (lahko se vklopi tudi avtomatsko ob odprtju pokrova), dveh velikih nalepk (elektrod), gumba za sproženje električnega sunka, zvočnika in pri nekaterih modelih tudi zaslona, ki nam navodila tudi izpiše.

Sam sem se naučil rokovati z AED-jem v večletnem delu reševalca, saj ob odsotnosti zdravnika lahko uporabljamo le avtomatske defibrilatorje, ki ob zgodnji uporabi povečajo možnosti preživetja bolnika.

Kdaj uporabimo AED?
Uporabimo ga, ko se človek nenadoma zgrudi in obleži, se ne odziva na naš klic in ne diha. Če smo v dvomih o katerem izmed znakov, ravnamo, kot da ni prisoten, in priklopimo napravo, ki bo sama prepoznala, če je prisotna srčna akcija ali ne.

1. Pristopimo k osebi in preverimo znake življenja.

Osebo ogovorimo in jo rahlo stresemo. Dihanje preverimo tako, da konice prstov ene roke položimo na brado, drugo roko na čelo in zvrnemo glavo nazaj ter približamo uho ustom in nosu (poslušamo in čutimo dihanje), hkrati pa gledamo, če se dviguje prsni koš.

 

2. Če se oseba ne odziva in ne diha, takoj pokličemo 112.

3. Če nas je prisotnih več, pošljemo pomočnika po AED in začnemo temeljne postopke oživljanja (TPO) – 30 stiskov prsnega koša in 2 vpiha*.

Če smo sami in vemo, da je AED v bližini, zapustimo bolnika in prinesemo defibrilator.

 

4. Odpremo pokrov/vključimo AED ter sledimo zvočnim navodilom.

5. Prilepimo samolepilne nalepke (elektrodi) na mesto, kot je označeno. Bolnika slečemo in prilepimo nalepke na golo kožo. Če je prsni koš moker, ga za silo obrišemo. Če je oseba v stoječi vodi, jo izvlečemo ven.

 

 

6. Naprava nas bodisi usmeri v nadaljevanje TPO, pri čemer vseskozi preverja srčno akcijo, bodisi da navodilo, naj se odmaknemo od osebe in pritisnemo gumb za proženje električnega sunka. V tem primeru se nikakor ne smemo dotikati prizadetega! Naprava nam nikoli ne bo dovolila električnega sunka, če ta v dani situaciji ni potreben, sunki ‘po nesreči’ niso
možni.

 

 

7. Po navodilu defibrilatorja nadaljujemo TPO. To počnemo dve minuti, nato nas opozori, naj se umaknemo. Naprava ponovno analizira podatke in po potrebi svetuje ponovni električni sunek bodisi TPO.

8. Opisane postopke ponavljamo do pojava znakov življenja (dihanje, odziv), sicer pa do prihoda reševalcev.

 

 

Piše: Mario Bjelčević, reševalec,
študent medicine