PORTRET: ON – TOMISLAV JOVANOVIĆ, TOKAC

12. 04. 2013
0 Komentarjev

Za rokerje se zdi, da živijo življenje na višjih obratih – bolj strastno, bolj drzno, do konca in v skrajnosti. Toda hkrati poganjajo njihovo ustvarjanje predvsem čustva in posebna senzibilnost za svet okoli sebe, čeprav je ta plat rokerske duše na prvi pogled pogosto manj opazna. Pevec skupine Dan D, Tomislav Jovanović – Tokac, je z nami delil obe plati svojega ustvarjanja in življenja.

Živite in dihate z glasbo. Kako pa se počutite v tišini? Kot riba na suhem?
Brez premorov, pavz, tišine v sami glasbi ne bi mogli dojeti njene globine, ne bi se mogli ustaviti, zbrati občutkov, ne bi bilo hrepenenja po zvoku. Torej je tišina sestavni del glasbe. Tako je tudi z življenjem, včasih se moraš ustaviti, poiskati miren kotiček, predahniti in zbrati nove moči, da bi lahko zopet odigral violinski solo v orkestru življenja. Uživam v tišini.

Katera življenjska izkušnja vas je najbolj izbrusila v to, kar ste danes?
Lahko povem le to, da je ljubezen do tega, kar počnemo, premagala vse življenjske izkušnje.


Mora umetnik, ustvarjalec ves čas malo trepeti, da lahko nastajajo najboljša dela, ali to ni nujno?

Ne vem, če je trpljenje prava beseda, vsekakor pa mora biti občutljiv za svet okoli sebe in včasih držati in premlevati v duši in glavi stvari, ki ga okupirajo, da bi se lahko potem izrazil, da bi bil lahko kredibilen. Bolj se poglablja v svoj notranji univerzum, več je možnosti, da od tega človeka-umetnika dobimo kakšen biser. Torej gre bolj za norost kot trpljenje.

Živite na polno, po načelu zavora in gas? Ali znate biti zmerni?
Živim precej dolgočasno življenje na dolenjskem hribčku, s punco in dvema mačkama in z rednimi tedenskimi obiski prijateljev, s katerimi zalijemo suha grla in jagenjčka v krušni peči.

Prihaja pomlad … Je v zraku kaj ljubezni?
… pa vonj pokošenega sena in brenclji.

Se v ljubezen vržete na glavo ali ste previdni, taktični in napredujete korak za korakom?
Skočim lastovko v tridesetmetrski prepad.

 

Nosite v življenju maske? Si pustite, se znate razgaliti pred drugimi? In kje in kdaj ste najbolj vi sami?
Mogoče se trudim biti bolj prijazen in razumevajoč, kot bi včasih hotel biti, pač mamina vzgoja, mislim pa, da sem človek, ki mu kakršnakoli maska ne pristaja najbolje.

No, to ne pomeni, da nisem kdaj ‘zaglumil’, saj imam več talentov. Najbolj se razgalim na odru, ko se srečata moja žival in moja duša, in glede na to, da bi bilo nemogoče tako živeti 24 ur na dan, ostanek časa meditiram, ustvarjam in se razgaljam v naravi.

Kako skrbite za zdravje? Se ukvarjate s športom? Pazite, kaj jeste?
Tri vprašanja, pri katerih sem ostal osramočen. Recimo, da uživam v
življenju.

Kako se odklopite in si napolnite baterije? Ste samotar ali vedno potrebujete ljudi okoli sebe, vrvež, dogajanje?
Jaz sem čisti samotar, ki potrebuje ljudi okoli sebe, ker si edino tako lahko napolni baterije.

Kaj je vaše življenjsko vodilo? Katerega načela/pravila se vedno držite?
Jemlji male stvari z veliko žlico.

 

 

Piše: Lara Kos
Foto: Fulvio Grisoni