Pot do vitkosti – boj s sabo

12. 04. 2013
0 Komentarjev

Za hujšanje se skoraj vedno odločimo, da bi bili bolje videti, po dolgem času spet oblekli hlače,
ki so nam že lep čas pretesne, in se ne nazadnje bolje počutili v svoji koži.

V resnici pa bi morali biti razlogi, da se odločimo za izgubo kilogramov,
precej pomembnejši kot sam videz.

Prihajajo topli pomladni in le malce pozneje poletni dnevi, ko se začnemo pospešeno spraševati, ali se dobro počutimo v svoji koži? Menimo, da je naša teža primerna? Smo zdravi? Zadovoljni s svojim videzom? Verjetno smo vsi večkrat odgovorili z ne kakor z da. S tem ni seveda nič narobe. Naša pričakovanja, potrebe se od človeka do človeka razlikujejo. Prav tako poti, kako dosegamo zdravje in dobro počutje. A preden krenemo na potovanje za doseganje osebnega zadovoljstva na vseh ravneh, ki naj bo v prvi vrsti predvsem pogovor s sabo, ne s hrano, naredimo postanek.

Kako resnično uživati v hrani in še prej – njeni pripravi, smo pozabili. Včasih je bilo kuhanje družabno početje, v katerem sta bila udeležena vsaj dva.

Vsak je sekljal svojo zelenjavo, medtem ko je voda brbotala na štedilniku, in ko se je že širil omamen vonj po kuhinji, so sproti nastajale ideje, kako pričarati kulinarično fantazijo. Ne, za to ni treba biti kuhar. Za to je treba samo znati vklopiti domišljijo in prisluhniti telesu; vam diši slano, sladko, kislo, bi kaj zelenjavnega, meso …?

Po navadi nam telo sporoči, kaj potrebuje. Tudi koliko. Povezava s telesom je ključna. Naša teža se viša premosorazmerno z našo neposlušnostjo; ni lepšega in bolj prikladnega, kot če naše notranje stiske preglasi oziroma zaduši hrana.

Kaj je prvi pravi korak?
To, da smo se trdno odločili shujšati, je prvi, a ne najpomembnejši korak. Res ni potrebe, da se vsak dan prepričujemo, da želimo biti vitkejši, lepši. Mislimo na to, da vsak dan naredimo nekaj dobrega zase, saj če imamo v prvi vrsti radi sebe, nam tudi za videz in dobro počutje tega ne bo težko storiti. Zveni logično, kajne? Torej smo odločeni, da se bomo držali načrta – pametno in s potrpljenjem. Predvsem s slednjim.

Zdrava prehrana
Ko to slišimo, najprej pomislimo na naporno štetje kalorij, tehtanje, zamudno in zahtevno kuhanje, nešteto informacij in števil o živilih. Ne.
Pri dieti štejejo že manjše ‘odpovedi’, na primer prigrizkom pred televizorjem in sladkarijam, ki nam zapolnijo želodec do naslednjega obroka.

Dieta je že načrt, ki smo se ga odločili držati v prvem koraku. Morda bo bolje, če si ‘izmislimo’ svojo dieto. Jejmo hrano, ki jo telo potrebuje! V svoj vsakdan vpeljimo le nekaj več kozarcev vode in obvezne malice med glavnimi obroki. Opazujmo se, bodimo potrpežljivi in nikar ne pozabimo – to počnemo zase.

Gibanje
Nekaj sprehodov na teden bo za začetek čisto dovolj. 30 minut se ne sliši tako naporno, kajne? V miru, samo mi in narava. Poskusimo tekmovati sami. Lahko si pripravimo izziv, da znano pot prehodimo malce hitreje kot prejšnji dan ali jo podaljšamo še za en krog. Z majhnimi triki bomo hkrati ‘prelisičili’ sebe in poleg tega naredili še več koristnega zase. Delajmo majhne korake, s potrpljenjem.

Osebna zgodba soavtorice prispevka, Neže:
Z vami sem pripravljena deliti svojo zgodbo o uspešni in trajni izgubi kar 25 kilogramov. Ko sem bila pet let nazaj noseča s prvim sinom, so se kilogrami s trenutkom, ko sem izvedela, da bom mamica, začeli kar sami od sebe kopičiti. Saj veste – treba je jesti za dva. Pa kaj še! Tudi po porodu se jih kljub intenzivnemu dojenju kar nisem mogla znebiti. Seveda, saj sem še vedno vnašala v telo preveč kalorij Nato pa se je v meni nekaj premaknilo – dobesedno.

Začela sem se ukvarjati s športom. Vsak dan sprehod, tek, karkoli. Enostavno nisem mogla več brez gibanja. Začela sem piti vodo, velike količine. Vsak dan sem poskrbela za zdrav, hranljiv zajtrk. Zelenjava in sadje – moj vsakdan. Vsaka stvar je na začetku težka, tudi prilagajanje na zdrav, aktiven način življenja ni izjema. Približno v treh letih mi je uspelo priti na želeno težo. Izgubila pa sem, kot sem že omenila, kar 25 kilogramov.

Mogoče se sliši nemogoče, pa ni. Meni je uspelo. To težo ohranjam še danes. Ko enkrat vidiš, kako se ti počutje izboljša, ko se začnejo kazati rezultati, dobiš še večji zagon. Torej, če je uspelo meni, lahko tudi vam, vsakomur. Držim pesti za vse, ki ste pripravljeni vsaj poskusiti.

Pišeta: Neža Božnar
Željka Černjavski