Telesna dejavnost je univerzalno zdravilo

12. 04. 2013
0 Komentarjev

Tudi medicinska stroka nam za boljše počutje in preventivo svetuje telesno dejavnost. Pravijo, da ima redna in primerna telesna aktivnost dolgoročne učinke na zdravje, prav iz tega razloga pa je treba družbo spodbuditi k navajanju na aktivno življenje že v otroških letih.

Strokovnjaki poudarjajo, da telesna dejavnost v marsikaterem primeru gotovo preprečuje kronične bolezni, ohranja odpornost in pospešuje zdravljenje po posegih. Res nam ob resnejših posegih svetujejo mirovanje, a vseeno ne bi bilo slabo, če bi to priporočilo prekršili vsaj v manjši meri. Malce aktivnosti pač ne škodi.

Zdravniška priporočila so zgovorna: ”Gre za od 20 do 40 odstotkov manjšo umrljivost pri tistih, ki se ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi v primerjavi z neaktivno starostno skupino. Poleg zmanjšane umrljivosti se ti učinki kažejo zlasti pri kardiovaskularnih boleznih, sladkorni bolezni, depresiji in demencah, zlomih kolka in nekaterih vrstah raka (rak na črevesu in dojki). Redna telesna vadba izboljša umske sposobnosti pri mladih in starih.

 

Pri otrocih je npr. dodatna ura športne vzgoje učinkovitejša pri napredovanju v bralnih sposobnostih kot dodatna ura branja. Pomembne so vse oblike telesne aktivnosti, od aerobne vadbe, vadbe proti uporu, vadbe raztegljivosti in vadbe za ravnotežje. Vadba mora biti dovolj pogosta (nekajkrat na teden), dovolj intenzivna, vendar ne predolga,” meni prof. dr. Vito Starc, čigar mnenje navaja sporočilo za javnost Slovenskega zdravniškega društva.

Seveda ni mogoče kar z danes na jutri spremeniti življenjskega sloga in od poležavanja stopiti na tekaško stezo, z nerodnih telovadnih gibov začeti delati ustrezne, predvsem pa pravilne rekreacije, ki telesu (delom in celoti) koristijo, ne pa ga bremenijo ali mu celo škodijo. Saj veste, kakšne postopke morajo izvajati tekači začetniki, preden lahko nekega dne s ponosom zapišejo v tekaški dnevnik: ‘Danes sem pretekel Ljubljanski maraton – vseh 42 kilometrov!’

Stroka poudarja, da je naše telo ustvarjeno za gibanje. Vsak dan smo budni 15 ur, telesno aktivni pa moramo biti vsaj 30 minut (otroci 60 minut) oziroma od tri do pet ur na teden.
To je minimum za ohranjanje zdravja. 

In kaj nam prinaša redna telesna aktivnost?

- Boljše psihično počutje,
- 30- do 40-odstotno znižanje možnosti za razvoj raka debelega črevesja,
- v starosti telesna aktivnost pomaga vzdrževati obnovo kosti,
- dobra telesna pripravljenost ohranja gibčnost in koordinacijo,
- dobra telesna pripravljenost preprečuje padce in zlome,
- redno gibanje zmanjša pojavnost sladkorne bolezni tipa 2,
- skrb za optimalno telesno težo ali pomaga pri hujšanju,
- redna telesna vadba izboljša umske sposobnosti mladih in starih.

Stagniranje je na neki način enako izginjanju, kar velja tako za ‘notranje’ gibanje – delo na sebi, kot seveda tudi za zunanje, telesno aktivnost. Zdravje je telo in duh v dobri kondiciji. Če torej želimo v svoj vsakdan vnesti več gibanja, najprej ugotovimo, katera telesna aktivnost nas bi veselila, najdimo čas zanjo, poskrbimo, da je redna, pravilna in ustrezno izvajana in da seveda iz dneva v dan napredujemo in se s tem krepimo.

Gibanje poživlja! Znotraj in zunaj!
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva, prof. dr. Pavel Poredoš:
”Stroka se zaveda koristnosti zdravega življenjskega sloga. Telesna dejavnost gotovo v marsikaterem primeru preprečuje kronične bolezni, ohranja odpornost in pospešuje zdravljenje po posegih. Žal pa v nekaterih bolnišnicah in nekaterih oddelkih določene bolezni še vedno zdravijo s strogim mirovanjem, čeprav bi bila zmerna aktivnost precej primernejša.”

Rudi Čajavec, specialist medicine dela, prometa in športa:
”Pričakujemo, da vsak od nas osebno pripomore k svojemu zdravju, kar obsega počitek, redno higieno, zaščitne vaje in iztegovanje, ustrezna oblačila in obutev, normalno telesno težo, zdravo prehrano, redno rekreacijo v aerobnem območju, življenje brez odvisnosti, urejeno družinsko okolje, socializiranost in strpnost, zadovoljstvo in veselje, kulturo in hobije.”

Prof. dr. Marija Pfeifer s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne motnje Interne klinike UKC Ljubljana:
”V otroštvu in adolescenci si z gibanjem nabiramo maksimalno kostno maso, konkretno najbolj učinkovito s poskoki in hitrim tekom. V starosti pa telesna aktivnost pomaga vzdrževati obnovo kosti. Velja tudi, da dobra telesna pripravljenost ohranja gibčnost in koordinacijo in s tem posledično preprečuje padce in zlome.”

Nada Kozjek z Onkološkega inštituta:
”Odrasli, ki povečajo telesno aktivnost, znižajo možnost za razvoj raka debelega črevesja za 30 do 40 odstotkov, ne glede na indeks telesne mase. Optimalno je priporočene vsaj 30 do 60 minut telesne aktivnosti na dan.”

Piše: Ivan  Cepanec