Ti dišim?!

14. 06. 2013
0 Komentarjev

V objemu parfuma…

Oblikovalci, pevci, igralci in ostala medijska smetana imajo nekaj skupnega. Nekaj, kar pristaja vsakemu telesu, ne glede na modni, glasbeni ali filmski okus. Nekaj, kar lahko prav toliko pritegne in zapelje kot odvrne. Tisto nekaj, s čimer je v postelji rada zapeljevala že Kleopatra. Parfum.


O začetkih
Vest o uporabi ujetih vonjev sega v čase Mezopotamije in Egipta, najstarejšo parfumerijo z zalogami parfuma pa so odkrili na Cipru. Raziskovalci verjamejo, da se je bistvo te ciprške dišave, posvečene boginji Afroditi, ohranilo in uporabljalo vse do 18. stoletja. V skladu z domnevnimi afrodizičnimi učinki je bila njena uporaba prepovedana za vse, razen za duhovščino. Tudi Rimljani, ki so navado parfumiranja prevzeli prek Grkov, so radi dišavili sebe, kopališča in – zelo pomembno – konje.

V Evropi je po vdoru barbarov običaj dišavljenja zamrl, a so v tem času velik napredek v parfumeriji naredili Arabci; do tega trenutka je parfum obstajal le v obliki v olja namočenih dišavnic. Ob živahni trgovinski izmenjavi s Perzijci so med drugim prišli v stik z destilacijo in žlahtnim jasminom in ob vdoru na evropska tla tako lepo dišali, da se je omamna navada parfumiranja hitro obnovila.

Prvi moderni parfum, dišeča olja v alkoholni raztopini, je ukazala ustvariti madžarska kraljica Elizabeta Ogrska leta 1370. V 16. stoletju se je izdelava parfuma zaradi Katarine Medičejske in njenega osebnega parfumerja preselila in nadaljevala v Franciji. Dišave so bile zelo drage, tak prestiž si je lahko privoščilo le bogato plemstvo. Ker pa so se čedalje bolj uporabljale namesto mila in vode, so bile potrebne velike zaloge vonjev v stekleničkah, kar je pripomoglo k čedalje večji industrializaciji parfumerije.

Uporaba parfuma je svoj dišeči vrh dosegla v času Kraljice Elizabete I., katere nos je bil tako občutljiv, da so morali v Angliji pred njenim prihodom parfumirati vse javne kraje. Velik pristaš dišavljenja je bil tudi Napoleon, ki je na teden porabil skoraj dva litra jasminovega parfuma, njegova prva žena pa naj bi še 60 let po smrti dišala po parfumu.

Najstarejša dišava, ki se še uporablja in jo boste pogosto našli na poličkah naših babic, je v 18. stoletju izumljena Eau de Cologne No. 4711. Konec 19. stoletja je Evropo zajel val industrializacije, ki se mu ni ognila niti ta prefinjena umetnost, in dobili smo nove, sintetizirane vonje. Ti so parfumski dejavnosti odprli neskončne možnosti eksperimentiranja in leta 1921 je sledila nova strast, ki, puhteč z ženskih vratov, osvaja še dandandanes – Chanel
No. 5.

Danes ima že vsaka malo večja znamka svojo dišavo, a se parfumska znanost po svoji skrivnostnosti približuje farmacevtski. Čeprav so na škatlicah parfumov navedene sestavine, je za določen vonj pomembno tako zaporedje mešanja kot količina vsakega izmed eteričnih olj in sintetičnih arom. Nekatere parfumske hiše celo patentirajo svoje na novo ustvarjene sintetične vonje in s tem preprečijo kopiranje dišečega recepta.

Kako pa je parfum sestavljen? Zakaj drugače diši po nekaj urah kot takoj po nanosu? 
Za takšen spekter vonjav v eni sami steklenički so krive značilnosti eteričnih in sintetičnih olj, ki hlapijo z različno hitrostjo. Na podlagi tega sestavna olja delimo na tri skupine (note), od katerih ima vsaka še podskupine. Osnovne note parfuma trajajo najdlje, saj olja, ki se uporabljajo zanje, hlapijo precej počasi. V tem spektru bomo uživali nekaj ur, vonji, ki prevladujejo, pa so lesni in smolnati. Tisti, ki trajajo od pol do ene ure, so vonji srednjih not. Harmonijo med zgornjimi in osnovnimi notami bodo ustvarili v vonju cvetja in ostrih začimbnic.

Zgornje note so citrusne in sadne in so najbolj hlapljive. Ti prvi opojni vonji, na podlagi katerih se večina kupcev napačno odloči za nakup, ponavadi izginejo v dvajsetih minutah. Intenzivnost vonja parfuma je odvisna od koncentracije eteričnih olj v topilu. Večji delež kot ima eteričnih olj glede na topilo, močnejši je vonj in dražji je parfum, a ga za isti učinek potrebujemo manj.


Christian Dior:
»O ženski več pove njen parfum kot rokopis.«

Najmočnejši je parfumski ekstrakt (Extrait) z do 40 odstotkov parfumskih olj. Eau de Parfume (EdP) oz. parfumska vodica ima do 20 odstotkov olj v topilu, sledi ji Eau de Toilette (EdT), toaletna vodica, ki jih ima približno 10 odstotkov. Najmanj olj potrebujemo za Eau de Cologne (EdC), kolonjsko vodico, ki vsebuje približno 5 odstotkov aromatičnih komponent.

Vsakemu parfumu doda piko na i naša koža. Temperatura, vlažnost in pH kože vplivajo na hitrost in intenzivnost hlapenja, poleg tega spremeni percepcijo vonja še hormonsko ravnovesje, zato se predvsem ženske pogosto sprašujemo, zakaj isti parfum na prijateljici diši  popolnoma drugače.

Razlikam v vonju se lahko izognemo z nanašanjem parfuma na oblačila ali robčke, vendar se pri takšni uporabi priporoča previdnost, saj lahko alkohol oblačila poškoduje, za nekaterimi parfumi pa ostane masten madež.In zakaj se dišavimo? Vonj je zelo čustvena zaznava, pogosto je povezana s številnimi spomini in željami. Vsak dan smo obdani z vonjavami, ki jih zaznavamo podzavestno, dokler ne naletimo na izredno prijeten vonj, ki kar kliče k sebi. Neprijetni vonji nam sporočajo ‘pokvarjeno, slabo, umazano’, medtem ko prijetni vonji vzbujajo neštete lepe občutke.

Dokazano je, da vplivajo na razpoloženje, dojemanje stresa in bolečine in lahko celo spodbujajo kognitivne procese. Ovijajoč se okrog nas sporočajo drugim pomembne informacije o zdravju, higieni in skrbi za telo. Dajejo nam občutek samozavesti, glamuroznosti, dvigujejo razpoloženje ter na nas delujejo tudi kot feromoni; vzbujajo poželenje in privlačnost.

Z izborom parfuma okolici pošiljamo močno sporočilo, saj z njim izdajamo delček svojega značaja – energičnega, romantičnega, divjega ali skrivnostnega. Začarajo, očarajo, pritegnejo, zapeljejo in osvojijo.

 
Zanimivosti:
• Parfum ob izpostavljanju svetlobi izgubi svoje značilnosti.
• Najdražji parfum na svetu je Clive Christian No. 1 – Imperial Majesty.
• Parfum bo dlje časa ostal na koži, če jo pred tem navlažite s kremo.
• Glavni vir vonja mošusa je posušena spolna žleza mošusnega jelena (danes je pridobivanje mošusa strogo nadzorovano).

 

Piše: Sabina Špitalar