Uvodnik

14. 06. 2013
0 Komentarjev

ROŽA ŽIVLJENJA

Rada govorim o ljubezni, ker se mi zdi, da o njej vem še ‘največ’, čeprav v resnici ne vem ‘nič’. Lahko bi pisala o zmagah in porazih, ki sem jih v njenem imenu doživela, pa bom začela na drugem koncu.

Zakaj se mi zdi, da o njej vem ‘največ’?! Ker je to edina spremljevalka od mojega (našega) rojstva. Do danes. In ne bo presahnila do konca. Ljubezen je edina, ki me je kaj naučila ali me naredila to, kar sem. Ljubezen je cvetlica. Samo ena. Tista, na kateri rastemo mi. Ljubezen je roža življenja.

Sestavlja jo nešteto cvetnih listov, krhko in skoraj stekleno steblo, srčasti listi in nežne korenine. Njeno sonce je srce. Je najbolj zaščitena od vseh vrst, ki so kdaj bile. Prelepo diši in ‘prenaša’ vetrove, deževja in suše.

Ljubezen ni samo tista, ki mi daje prstan, ampak tudi tista, ki me je postavila na svet in me negovala do danes. Ljubezen ni samo družina, ima nešteto izpeljank in je v čisto vsem. Kar jo na poti ukrade, so rane, ki ji preprečujejo, da bi jo vzele v objem. Za svojo.

Razmišljati o življenju pomeni razmišljati o ljubezni. Živeti z njo pomeni rasti v njenih vzponih in padcih. Pomeni slišati njene šepete in krike … Pomeni odpirati vrata in ‘loputati’ s temo, pomeni obstati in se hkrati premikati naprej, na najlepši način. Pomeni dati, a tudi vzeti. Pomeni pokloniti. Pomeni biti. Pomeni ‘iti’ in ‘priti’, pomeni jokati in se smejati.

Zaradi nje ste včeraj rekli ‘da’, v njenem imenu ste izbrali najbolj ‘negotovo’, a najlepšo pot. Predali ste se ji, ker vam je tako ukazalo srce.

Z njo vsak dan korakam tja, kamor je najbolj (ne)mogoče. Sledim ji, četudi komaj slišim njene klice. Tam se srečamo vsi, zato me ni strah. Na križiščih življenja prej ali slej srečamo tiste, ki te postaje naredijo smiselne in za večen obstanek.

Življenje je krog in na njem neskončno mnogo postajlišč. Naša srečanja na njih so edina postojanka, kjer je vredno vreči sidro. Na razburkani gladini vsakdana je edini miren pristan tvoj dom, tam, kjer si pod streho zbral tiste, ki so ‘tvoji’. Listine, ki smo jih podpisali zaradi nje (in njih), so najbolj sijajni dokumenti vseh časov.

Ljudi ne ločijo sloji, drugačnosti, (z)možnosti, krivice in pravice. Ljudi povezuje različnost in naša notranja odprta drznost – sposobnost ljubeče sprejeti vsako usodo posameznika. Ker naša prava bit ne sprašuje po imetju, vpraša pa po tem, kaj si spodoben dati in kako prositi, ko nimaš nič več. Ne sprašuje po porazih, ki si jih doživel, ampak po zmagah, ki si jih dosegel s svojimi rokami. Ne kliče po sodbi, ampak krivice uničuje z neskončno dobrotljivostjo in razumevanjem. Zaupa in ne obupa. Išče in najde, seje in žanje, odpelje in vrne nazaj. V imenu ljubezni!

Na naše strani poskušamo ujeti vse to; ljubezen do sebe in vseh, ki jih imamo radi, ker spoštujemo največjo vrednoto – zdravje, ljubezen do drugačnih, ki jih sprejemamo z odprtimi rokami, naklonjenost do časa, ki ga imamo samo zase in v katerem se lahko sprostimo v stvareh, ki so nam všeč. Prisluhnemo ljudem, ki radi razmišljajo, ker nas to prebuja in nam daje moč. Radi pišemo o vsem, za kar menimo, da je dobro za naše srce. Kar mu daje duhovno in čisto stvarno zdravje.

Povezuje nas ljubezen do življenja. Imejmo ga močno radi, da nas bo lahko ljubilo nazaj!

 

glavna in odgovorna urednica
Polona Krušec