Uživajmo brezskrbno

14. 06. 2013
0 Komentarjev

Dopust je po navadi najpomembnejši in najljubši zaznamek v naših koledarjih, zato je pomembno, da pred potjo naredimo vse, kar je v naši moči, da nam kakšna nevšečnost ne pokvari težko zasluženega oddiha.

Na žalost drugo okolje pogosto prinaša tudi določena higienska tveganja, ki lahko negativno vplivajo na naše zdravje. Seveda vsako leto počitnikuje milijone ljudi, ne da bi zboleli; vseeno pa je vredno premisliti o higienskih tveganjih in ukrepih za našo zaščito, saj se lahko morebitne nevšečnosti v tujih deželah pojavijo še kako hitro in nam pokvarijo počitnice.

Nekaj koristnih nasvetov za zdrave in brezskrbne počitnice

Pred odhodom: 
• Z osebnim zdravnikom se dovolj zgodaj posvetujmo, če se moramo cepiti proti kakšni bolezni ali potrebujemo profilaktično zdravljenje (npr. proti malariji).

• Poskrbimo, da na pot vzamemo ustrezna zdravila; še posebej pomembna so zdravila proti diareji in rehidracijski praški. Diareja je pogosta težava, s katero se srečujemo v tujih deželah, pogosto jo spremlja tudi dehidracija, ki še poslabša splošno počutje.

• Če na tuje potujemo z dojenčkom ali majhnim otrokom, vnaprej povprašajmo in se pozanimajmo, kakšna hrana bo na voljo, da boste vedeli, kaj pričakovati.

• Letala, vlaki in avtobusi, zlasti klimatizirani, so raj za bakterije in viruse, ki lahko preživijo na notranjih površinah prevoznih sredstev tudi po več dni. Na teh mestih bodimo še posebej pozorni in se čim manj dotikajmo obraza.

• Na potovanjih je pametno imeti s seboj antibakterijske robčke oz. ustrezna sredstva za razkuževanje rok, ki jih uporabljajmo predvsem pred jedjo (če nimate možnosti, da bi si v varnem okolju umili roke z milom in toplo vodo).

Umivajmo roke
• Razmislimo o okuženih površinah, ki se jih dotikamo na poti, kot so kljuke na vratih, držala v sredstvih javnega prevoza, gumbi za dvigala v hotelih ipd. Te površine so lahko pravo gojišče nevarnih mikroorganizmov, zaradi katerih lahko zbolimo.

• Bodimo posebej pozorni na higieno rok in jih redno umivajmo z milom in čisto vodo (če milo in čista voda nista na voljo, uporabimo  sredstvo za dezinfekcijo rok) zlasti pred jedjo oz. ob stiku s hrano ali po uporabi stranišča.

• Po umivanju rok je pomembno, da roke dobro osušimo s čisto brisačo.

ZANIMIVO

Študija okužb z rinovirusi (mrzlico) v hotelskih sobah je pokazala, da je:
-100 odstotkov oseb, okuženih s prehladom, je virus prenašalo na svojih prstih, kjer se je znašel po brisanju nosu oz. kihanju.
-87 odstotkov oseb, okuženih s prehladom, je virus preneslo tudi na ostale površine, ki so se jih dotikali.
-66 odstotkov (10 od 15) oseb, okuženih s prehladom, je virus preneslo na kar 8 od 10 različnih površin oz. vzorčenih mest, kjer so bili vzeti brisi. Pazimo na hrano in vodo, ki jo bomo zaužili.

 

Diareja in prebavne motnje so najpogostejše zdravstvene težave, s katerimi se srečujejo turisti, zlasti
med obiskom v državah v razvoju oz. krajih s toplejšim podnebjem.

• Preverimo, ali je voda pitna, in če nismo prepričani, zahtevajmo, da jo za nas prečistijo (prekuhajo) pred uporabo, ali pijmo le ustekleničeno vodo.

• Ko kupujemo ustekleničeno vodo, preverimo, da je zamašek originalno in tesno nameščen; v restavracijah vztrajajmo, da steklenico odpremo sami.

• Zobe in sadje oz. zelenjavo operimo z ustekleničeno vodo.

• Bodimo pozorni, da je led narejen iz pitne in neoporečne vode, če ni, se mu raje izognimo.

• Zelenjavo (zlasti solato) in sadje običajno v kuhinji perejo pod tekočo (nepitno) vodo, zato je najbolje, da na potovanju uživamo kuhano zelenjavo ali sadje, ki ga lahko olupimo.

• Izogibajmo se sladoledu v zamrzovalnikih, saj lahko slednje čez noč ugašajo (da varčujejo z električno energijo), zaradi česar je oporečnost sladoleda vprašljiva.

• Če počitnikujemo v toplih krajih, pred zaužitjem hladne hrane iz ‘bifejev’ dobro premislimo; preverimo, kako dolgo jedi hranijo na hladnem in če je hrana tudi ustrezno zaščitena pred žuželkami. Če smo v dvomih, raje posezimo po prekuhani oz. pečeni hrani.

• Preden zaužijemo meso, se prepričajmo, da je le-to popolnoma kuhano.

• Če bomo občutili slabost, poskusimo ohraniti zadostni vnos pitno neoporečne vode v telo (ob majhnih požirkih in rednih časovnih presledkih). Lahko uporabimo tudi zdravilo proti diareji in rehidracijske praške, če je telo že dehidrirano. Če težave vztrajajo dlje časa, moramo seveda nemudoma poiskati zdravniško pomoč.

 

Zaščita pred mrčesom in drugimi živalmi

• Vedno uporabljajmo sredstva proti mrčesu (repelente), da se izognemo neprijetnim pikom insektov in posledično morebitnim prenosljivim boleznim.

• Če se zaradi pika insekta ne počutimo dobro, poiščimo zdravniško pomoč.

• Izogibajmo se neposrednemu stiku z divjimi ali potepuškimi živalmi. Tvegamo namreč možnost ugriza, prav tako pa lahko takšne živali prenašajo bolezni (s katerimi se lahko okužite ob dotiku npr. božanju živali).

• Če nas ugrizne žival, dobro sperimo mesto ugriza (vsaj 5 minut) in razkužimo rano.

• V primeru živalskega ugriza obiščimo zdravnika, da nas pregleda, četudi se počutimo dobro.

• Poskrbimo, da bomo skladno z zdravnikovimi navodili izvajali medikamentno terapijo (tudi po vrnitvi z dopusta, če je ta še vedno predpisana).

 

Plavanje

• Preverimo čistost vode. Če ne izpolnjuje ustreznih standardov, se kopanju oz. plavanju raje izognimo.

• Med plavanjem se izogibajmo zaužitju vode.

 

Spisek nujnih stvari, ki jih moramo vzeti na počitnice:

✓ antibakterijski robčki
✓ dezinfekcijsko sredstvo za roke (priročna, žepna različica)
✓ krema za sončenje
✓zdravilo proti diareji (npr. oglje), rehidracijski praški
✓mazilo proti opeklinam
✓ustrezni analgetiki (npr. aspirin)
✓ repelent proti insektom

 

Pišeta: Dezinfekcijsko društvo Slovenije in Polona Krušec