ZAHVALA

28. 11. 2012
0 Komentarjev

Dosega me ‘dolžnost’, da se ti v imenu vsega in vseh zahvalim za tisto, kar si dal. V službi življenja. Preobračaš pravila, spreminjaš prostor in čas, daješ UTRIP, da se sanje raja ne zlomijo prehitro …; novo priložnost, da vdih še enkrat uzre, kar je pred tvojim trenutkom obsodil na zadnji hip

S tvojo roko se ustavlja čas in daje privilegij dati nazaj. Vrniti življenje!
Hvala, ker si obrnil mojo usodo in odgovoril zlu na vprašanje: »Ali me želi odpeljati?«

HVALA, ker si zame zastavil sebe in svoj glas in mi (ponovno) odprl oči … Ob NOVEM vdihu je bil svet čaroben …
Počutim se kot otrok.

V podobi angela te ‘obsojam’ na človečnost in dajem svojo minljivost, ki jo prestavljaš, da me ohranja pri svetlobi.

Želim ti vsa sonca tega sveta!

Nikdar ne pozabi vseh oči, SRC, ki so te hvaležno ‘prebodle’, ko si jim DAL … svoje vse!

Bodi svoj neusahljivi vir ponosa … Iz svoje podarjene prihodnosti ti utrgam žar in poklonim neizrekljivo in neizmerljivo!

Kdor te je postavil tja, in vem, da si bil ti, mu kličem in nazdravljam v večno svobodo in zahvalo!

Tvoje življenje je moje ponovno rojstvo,
dragi Glasnik življenja!

Zahvalo sva zapisala skupaj z dedkom, ki je zadnjo pomlad doživel srčni zastoj.

Dovolj hitra prva pomoč človeka, ki mu oba dolgujeva več, kot lahko postavim v te ali zgornje besede, mu je rešila življenje. Nikdar ne bom pozabila zgodbe tega dne. Hvaležna sem! Hvaležna sva!

Naj bodo te besede v navdih vsem, ki se kdajkoli srečajo s človekom, ki potrebuje pomoč; ne samo ko gre za zdravstveno nezgodo, marveč tudi takrat, ko človek potrebuje stisk roke, pomoč pri prečkanju ceste, prijazen pogled, nasmeh, razumevanje …

Sočutje je tisto, ki mu danes podajam roko!


Polona in Jože