Ženska – občutljiva moč srca in razuma

15. 02. 2013
0 Komentarjev

 

Njen dotik zdravi, nasmeh pomirja, pogled osrečuje.
Ona. Tista, ki v kaosu prepozna red, ki v največjem hrupu ‘povzroči’ mir, ki ustavlja solze, ki ‘vlada’ z mehko roko. Tista, ki podari življenje in stoji ob njem, izbrancu svojega srca. Ta, ki ne glede na vse, kar ji prinese življenje, ostaja trdna, pogumna, odločna, radostna in srčna. Ženska – hči, sestra, mati, babica.

Najprej sem prepričana o tem, da je v vsaki ženski tudi nekaj moške energije in v vsakem moškem nekaj ženske. Jin in jang. Če ona predstavlja nežnost, naj on moč. Povezava obojega znotraj nje ali njega in spojitev s tema istima poloma v partnerju rodi harmonijo. Ti dve energiji, pripadajoča seveda prevladuje, je treba močno negovati. Neguje jo ‘neupiranje’ lastni naravnanosti, tisti, ki je v njej (naj)bolj poudarjena; milina, nežnost, občutljivost, srčna ‘razumskost’.

Saj ne vem, če to počnem sama, a ji gotovo dovolim, da (za)živi. Kako vem, kaj ‘želi’, kako jo prepustiti v svoj dan? Pove mi srce. Tam sta ona in njena najfinejša esenca ženskosti, doma.

 

Da bi se še laže podala v njen skrivnostni svet, sem na čaj povabila tri prijateljice in vsaka se mi je predstavila v svoji vlogi. Žensko sem želela videti skozi oči različnih generacij in vlog.

Andreja, 25 let, hči
“Mislim, da sem končno pričela uživati, tudi kazati svojo ženskost. V fizičnem in duhovnem smislu sem se končno malo bolj sprostila. Če sem se včasih držala ‘nazaj’, ker sem kot hči, kar je bila do sedaj moja primarna vloga, ljubezen osredotočila na domače okolje, sem se ‘danes’ obrnila vase in začela uresničevati tudi sebe. Tako se zdaj počasi pripravljam na naslednji korak – biti žena in mama.
Saj gre za nezavedni proces. Tu ne more biti nič načrtovanega. Še manj veš, kdaj je čas za prehod v novo vlogo.
Mislim pa, da ženska začuti, kdaj zaključi neko ‘lekcijo’, obdobje in se lahko preusmeri drugam. Upam, da bom lahko vse te vloge lepo prepletla.”

Katarina, 35 let, mama
“Mene je pa življenje kar ‘prisililo’, da sem hitro odrasla, postala odgovorna ženska, saj sem še kot študentka postala mama. Prehod iz živahne mladenke v resno dekle je bil hiter, tudi krut.
Zdaj imam že drugega otročička, vmes sem doživela še ločitev. Biti mama zame pomeni uresničevanje ženske v sebi. Tako lahko izrazim vso radost, ljubeznivost, čut za skrb.
Partner in moji deklici mi pomenita izpolnjevanje natanko tega, kar ženska je – nežna podpornica in vdana zaveznica. Sem mama in žena, a tudi Katarina.”

 

Vesna, 62 let, babica
“Najpomembneje se mi zdi, da nikdar nisem poskušala zatajiti svoje narave. Dolgo sem delala na položaju, obkrožena z moškimi. Kar morala sem prebuditi malo močnejšo in ‘glasnejšo’ plat v sebi. Bilo je obdobje, ko so me skoraj ‘pohodili’ in sem pozabila, kdo sem.
Takrat se nisem imela rada, saj je v svetu prevladujočih moških energij izginila moja občutljivost in tista čustvenost, ki jo moški kažejo na drugačen način. Tisto obdobje sem se kar iskala, nato sem z moževo pomočjo prebudila spečo Trnuljčico.
Hvaležna sem mu, da je bil takrat malo jezen name, ker sem se obnašala tako odrezavo in malo ‘moško’, potem pa sem se nehala pretvarjati in sem bila samo jaz.
To je najbolj dragoceno spoznanje mojega življenja. Biti ti, tak, kot si. Biti ženska z veliko začetnico. Pokazati ranljivost, a tudi moč.
Danes kot babica z neskončno radostjo opazujem svojo hčer z družinico. Poskušam jim pustiti, da dihajo, a jim dam vedeti, da je babica rada blizu.
V tej vlogi se počutim se kot ‘tiha’ vodnica iz ozadja. To me izpolnjuje.”

 

Drage ženske, ob dnevu žena in materinskem dnevu vam želim, da praznujete. Sebe in vse, kar imate. S ponosom razkrijmo, kar smo. Delujmo v imenu nežnih notranjih energij in močnega srca!

Piše: Polona Krušec