Zgodbe o sreči

12. 04. 2013
0 Komentarjev

Moja, tvoja, naša!

Toliko kot je življenj – nas, toliko je sreče
in prav toliko njenih pričevalcev.

Ko razmišljam o sreči in o tem, kako bi jo ‘spravila’ v besede, sem v zadregi.

Mislim namreč, da bi ji naredila krivico, če bi o njej poskušala zapisati samo svojo zgodbo ali svoje videnje o njej.
Čeprav se moje razumevanje le-te od vašega gotovo ne razlikuje prav veliko.

Sreča je mir, je veselje, je pripadnost, ljubezen. Je stanje duha. Je igra. Je preplet dobrih okoliščin. Je vzpon in tudi padec.

 

Ker je srečo lepo deliti, sem se odločila, da jo bom ‘poiskala’ med vami. Kje začeti?! Srečo sem vzela dobesedno. Boste v nadaljevanju videli, o čem govorim.

Vzamem pot pod noge in se odpravim v prvi park blizu pisarne našega uredništva. Poskusila bom svojo srečo in našla nekoga, ki mi bo pripravljen povedati svoje doživljanje tega občutja.

Srečno naključje me pripelje do manjše skupinice otrok s tremi mamicami, ki lovijo prve spomladanske žarke. Predstavim se jim, razložim, kaj želim, in mi radovedno prisluhnejo.

Vse se strinjajo, da je sreča to, da smo zdravi, da imamo kaj jesti, da imamo službe. Sreča je, da so danes na svežem zraku in da imajo svoje družinice.

Oglasi se še ena izmed njih, Laura, in reče:
Polona, zapišite, da včasih iščemo srečo na napačnih koncih.  Velikokrat tudi čakamo neke velike dogodke v življenju, da nas izpolnijo, v resnici pa so sreča tiste male dnevne radosti, kot recimo nasmeh tvojega otroka, nekaj minut samo zase na terasi, uspešno prekrmarjen dan. Sreča niso senzacije, so drobci iz mozaika dneva.”

Še malo poklepetamo, nato se nam približajo otroci.

Mislim si: ”Saj res!? Kdo, če ne prav oni, bi mi skozi zvedave otroške oči, znali iskreneje in enostavneje povedati, kaj je sreča.”
Še eno srečno naključje.

Prvi je mali Erik, ki ima le štiri leta in suvereno odgovori, da je sreča, če lahko koga objameš, in se nasloni na koleno svoje mamice, ki sedi na leseni klopci.

Sara je naslednja navihanka. Obiskuje prvi razred in se je menda že v šoli pogovarjala o sreči. ”Sreča je, ko čutiš veselje v srčku!” Vprašam jo, kdaj ona tako občuti. Navihano se zasmeje, zaiskrijo se ji oči in reče: ”Ko me Luka iz 1. B razreda na šolskem hodniku lepo pogleda.”

Vse se prešerno in od srca nasmejemo in si spet pri sebi mislimo ‘ah, sreča’!

Vse je tako prikupno in spontano izpadlo, da sem vedela, da če se dnevu prepustim in naredim prvi korak, da me bo pripeljalo na pravo mesto, kot me je. Srečna naključja? Gotovo.
In ker bi rada, da jo doživimo še skozi oči drugih, sem za vas izbrala nekaj misli.

 

‘Človeka osrečijo njegovi lastni napori, brž ko spozna potrebne prvine za srečo – preproste užitke, določeno mero poguma, nesebičnost, ljubezen do dela in predvsem čisto vest.
Zdaj sem prepričana, da sreča niso le prazne sanje.”

George Sand

”Dokler bo človek svobodno živel, bo tako ali drugače iskal tisto, kar ga osrečuje. Toda iskati še ne pomeni najti …
Sreča temelji na bogastvu življenja, in to je tisto pravo …”

David Starr Jordan

”Vedemo se, kot bi bila v življenju najbolj pomembna udobje in razkošje, čeprav potrebujemo za svojo resnično srečo samo nekaj, nad čimer smo navdušeni.”
Charles Kingsley

 

Piše: Polona Krušec