Življenje v avtu, 3. del

12. 04. 2013
0 Komentarjev

Po izjemno dolgi zimi, ki je bila letos neprizanesljiva predvsem tudi do tistih, ki smo jo doživljali na štirih kolesih, je zdaj čas, da jeklene konjičke preobujemo v letno obutev in nekoliko bolj brezskrbno načrtujemo svoja potovanja.

Prihoda pomladi in poletja tudi na ceste prineseta več dogajanja. Predvsem je naenkrat več pešcev, kolesarjev in motoristov.

Z inštruktorjem varne vožnje Branetom Küzmičem, tudi nekdanjim uspešnim dirkačem, sva tokratni pogovor pričela prav z motoristi.

Pravi, da je predvsem kritičen čas pomlad, prvi meseci, ko se motoristi spet začnejo pojavljati na cestah. ”Ker jih vozniki avtomobilov po dolgem obdobju zime in njihove odsotnosti nismo navajeni, se mora začeti obdobje privajanja,” pove.

Küzmič pravi, da napačno razmišljamo, če živimo v prepričanju, da so motoristi v veliko primerih krivci za nesreče. Kar v 90 odstotkih je krivec za nesrečo voznik avtomobila, če govorimo o nezgodi, v kateri sta udeležena avtomobil in motor.

Največji problem je v tem, da jih ne opazimo, zato jim vozniki jeklenih konjičkov večkrat presekamo pot. Vozniki avtomobila namreč nimamo občutka, kakšna je njihova hitrost in koliko so oddaljeni od nas.

”Motoristi so toliko bolj ranljivi od nas, ki smo v avtomobilih, saj okrog sebe nimajo pločevine, zato jim moramo s to miselnostjo kdaj, četudi v resnici po predpisih ne velja tako, prepustiti prednost, da se izognemo nevšečnostim. Naj bo naše predvidevanje prilagojeno na upoštevanje najslabšega možnega razpleta na cesti,” poudari Küzmič.

Braneta vprašam še, katera izmed veščin varne vožnje se mu zdi ‘najbolj uporabna’. Oziroma v katerih izrednih razmerah v prometu se izkaže, da se vozniki odzivajo napačno, ker nimajo znanja, ne vedo, kako bi se bilo prav odzvati, in se šele na treningu varne vožnje se naučijo tega oz. osvojijo veščino.

”Pravilno odzivanje v različnih situacijah je zelo težko. Preveč enostransko gledamo v prometu. Temelj varne vožnje so seveda znanja veščin, ki nas naučijo varnega odzivanja v nepredvidljivih, nesrečnih okoliščinah, vendar je ključ varne vožnje predvsem v nenehnem predvidevanju nevarnosti. Vse varne, prave rekacije, ki nas lahko rešijo, bi morale biti podzavestne, saj so zavestne še enkrat daljše od podzavestnih. Preden pride do kritične situacije, je treba njeno predvidevanje,” še enkrat poudari Küzmič.

Za konec se bova s sogovornikom dotaknila še enega področja – kazni za prometne prekrške. ”Če govoriva o najpogostejših vzrokih za nesreče, sta to hitrost in alkohol. Bi s strožjimi kaznimi za take prekrške lahko preprečili več nesreč? Ali je kjuč v graditvi odgovornega voznika? Torej voznika, ki spoštuje omejitve in svoje zmogljivosti in tudi krepi, razširja svoja znanja, na primer pri vas na treningu varne vožnje?” ga vprašam.
Odgovori: ”Je že dokazano, da se v času dvigovanja kazni za prometne prekrške v Sloveniji število nesreč ni zmanjšalo. Kazni naj bodo uravnovešene,
torej naj ne bodo za majhne prekrške zelo visoke, po višini plačila preblizu kaznim za večje
prestopke. Predvsem menim, da je prenizka kazen za uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. V Evropi je številka, ko nesreče povzročajo tisti, ki med vožnjo telefonirajo, skrb vzbujajoče visoka. Zato menim, da bi morali uvesti višje kazni zanje tudi pri nas. Druge evropske države to že uvajajo.

Rad bi navedel primer. Gotovo ste bili tudi sami že priča podobnemu. V semaforiziranem križišču pri rdeči luči v avtomobilu čakam na zeleno. Pred mano je voznik, ki telefonira. Ko semafor preklopi na zeleno, zaradi preusmerjene koncentracije na pogovor voznik pred mano ne spelje takoj, ampak šele nekaj sekund pozneje. Njegovi možgani so zaradi osredotočenosti na pogovor, informacijo, da gre lahko z mesta, ‘sprejeli’ z zamikom, niso še preklopili. Tako se zgodi tudi v drugih situacijah v prometu. Če smo osredotočeni na nekaj ‘drugega’, se hitro prepozno odzovemo ob na primer oviri na cesti, spremembi voznih razmer …
To, kar bi moralo biti v prvem planu, je v drugem.”

Nagradna igra

Tudi tokrat vam zastavljamo novo nagradno vprašanje. S pravilnim odgovorom nanj si lahko pridobite bon ZAČETNEGA TRENINGA VARNE VOŽNJE pri ekipi Braneta Küzmiča, na poligonu v Ljubečni pri Celju. Več informacij o tem in ostalih tečajih najdete na www.kuzmic.si.

Nagradno vprašanje: Kazen za kateri prometni prekršek bi po mnenju Braneta Küzmiča morali pri nas zvišati. S tem bi sledili zgledu v Evropi.

Odgovore, ki jih dopolnite s svojim naslovom in telefonsko številko, pošljite na naslov:
Revija Življenje, Savska cesta 5, 1000 Ljubljana ali na urednistvo@beremzivljenje.si, in sicer do 20. maja 2013. Nagrajenec bo objavljen v naslednji številki.

Nagrajenec iz prejšnje številke, ki je pravilno odgovoril na nagradno vprašanje – poligon varne vožnje je v Ljubečni pri Celju – je: Peter Podgorelec iz Ljubljane. Čestitke Petru, vsem pa želim srečno in prijetno vožnjo!

 

Piše: Polona Krušec